Samooskrba s hrano je tudi naš izziv

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 24. september 2020 / 18:42  

Javna naročila pogosto niso naklonjena lokalnim proizvajalcem hrane, kar mnogi želijo spremeniti. Prihodnji teden bomo prvič zaznamovali mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah in odpadni hrani.

Brdo pri Kranju – Podpora domačim pridelovalcem in visoka stopnja samooskrbe sta se prav v času epidemije izkazali za nadvse pomembni. Kljub temu je lokalna prehranska samooskrba še vedno velik izziv sodobne družbe, saj za marsikaj ni poskrbljeno na način, ki bi to spodbujal.

Tako je bilo na petkovem pogovoru, ki je potekal ob Dnevih domačih dobrot na Brdu pri Kranju, slišati marsikatero dobro izkušnjo pa tudi različne slabe, ki po eni strani spodbujajo, po drugi strani pa omejujejo vse tiste, ki želijo, da bi bila stopnja samooskrbe pri nas vsako leto večja.

»Pravilno delovanje trgov in verig preskrbe s prehrano ter sodelovanje med državami so ključnega pomena za zanesljivo preskrbo s hrano, za prehransko varnost. To je postal fokus Evropske unije,« je povedala vodja kabineta ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andrejka Majhen in spomnila na predsedovanje Slovenije EU ter hkrati priložnost naše države kot gastronomske regije. Povedala je tudi, da bomo konec tega meseca, 29. septembra, prvič zaznamovali mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah in odpadni hrani. »Države evropske unije, tudi Slovenija, smo se zavezale, da bomo prepolovile količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšale izgubo hrane vzdolž celotne dobavne verige. V Sloveniji je bilo po statističnih podatkih v letu 2018 skupaj proizvedene okoli 140 tisoč ton odpadne hrane. To je kar 68 kilogramov na prebivalca,« je še dodala Andrejka Majhen in pojasnila, da je tudi zmanjševanje odpadne hrane eden izmed izzivov vseh nas, ministrstvo pa je že pripravilo strategijo za manj izgub in odpadne hrane, ki bo 29. septembra dana v javno obravnavo.

»Na Brdu želimo v pripravo dogodkov čim bolje vključiti lokalno prehrano. Veseli smo sodelovanja z Mestno občino Kranj in upam, da bomo pri tem uspešni,« je poudaril namestnik direktorja JGZ Brdo Franci Jagodic in opozoril na težave zaradi javnih naročil in spreminjanja potreb.

Prav na težave zaradi javnih naročil, ki pogosto niso naklonjena lokalnim pridelovalcem, so nato opozarjali tudi številni drugi strokovnjaki s področja kmetijstva, šolstva, javnih zavodov in tudi drugi, ki si želijo, da bi se stopnja samooskrbe povečevala.

»V občini postajamo povezovalci med lokalnimi proizvajalci hrane na eni strani ter javnimi zavodi in občani na drugi strani. Naša naloga je povečati porabo lokalno pridelane hrane. Tega smo se lotili v treh korakih, saj vzpostavljamo poseben portal za naročanje lokalno pridelane hrane, v načrtu imamo izobraževanje za vse organizatorje hrane in kuharje in tudi organizacijsko platformo za oblikovanje jedilnikov in naročanje izdelkov,« je poudaril župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, direktor KGZ Kranj Mitja Kadoič pa je povedal, da je Slovenija ena od štirih evropskih držav, ki ima manj kot tisoč kvadratnih metrov orne zemlje oziroma njiv na prebivalca. »Na Gorenjskem je ta številka še precej nižja, zgolj 390 kvadratnih metrov. Od tega je približno 85 odstotkov namenjenega živinoreji in le 15 odstotkov za direktno prehrano ljudi,« je opozoril Kadoič.