Evforija nad bivaki »nove generacije«

Besedilo: Neža Markelj
Kategorija: Izleti GG / petek, 4. december 2020 / 06:00  

V letošnjih toplih poletnih mesecih je med mladimi vladala čudna obsedenost nad visokogorskimi bivaki. Navdušenje je doseglo celo take razsežnosti, da so mnogi morali noč v gorah preživeti pod zvezdami in so le z zavidanjem lahko opazovali množico spalnih vreč v notranjosti modernega futurističnega bivaka pod Skuto, ki je iz varnega zavetja pred vetrom in mrazom z užitkom opazovala rdeče ožarjene vrhove ob zahodih in skozi panoramska okna bivaka lovila prve sončne žarke ob vzhodih.

Mene pa je nepojasnjen odpor, da bi postala del prevladujočega trenda, vodil v povsem druge kotičke Alp, do bivaka Suringar, postavljenega na vratolomnih policah ostenja Montaža, do majhnega neopaznega bivaka na Plesni pod Kočno in do še enega moderno-futurističnega bivaka, ki se skriva v varnem zavetju sten Grintovca in sva ga z Nejcem na topel novembrski dan odkrila med potepanjem po Kamniških Alpah.

Bivak pod Grintovcem, posvečen gorskemu reševalcu in alpinistu Pavletu Kemeprlu, stoji na višini 2100 metrov, na travnati planoti pod mogočnimi stenami Grintovca in Dolgega hrbta. Do njega se lahko vzpnemo iz Kamniške Bistrice ali pa se iz Kranja zapeljemo v smeri Jezerskega, kjer se na levo odcepi cesta do izhodišča pri kmetiji Suhadolnik. Slednje sva izbrala tudi midva in strmo pot čez Taško premagovala v hladu sence, malo nad Kokrškim sedlom pa sva le ujela tople sončne žarke, naredila prvi postanek in uživala v razgledih na Storžič in majhne bele vrhove Julijcev v daljavi.

Poti sva nato sledila v smeri Skute, ozka stezica pa naju je kmalu pripeljala do slikovitega skalnatega prehoda čez Mala vratca in se začela strmeje spuščati proti dolini. Spust se je kmalu unesel, na čase rahlo vzpenjajoča se pot, ki si je našla svoje mesto pod stenami Grintovca, pa naju je v eni uri pripeljala do bivaka, ki sem ga navdušeno opazovala že od daleč, saj s svojo pokončno obliko in sodobno pojavo pritegne pozornost še tako neveščega pohodnika.

Tisti dan sem z zavidanjem opazovala planinca, ki sta se namenila preživeti noč v tem minimalističnem, s svetlim lesom oblečenem bivaku, v katerem bosta lahko skozi panoramska okna užila večerne obrise Skute in Štruce, zjutraj pa se bosta prebudila ob razgledih na Veliko Planino in dolino Kamniške Bistrice. Pa drugič, sem si trdno obljubila in v koledarju že označila zgodnje poletne dni, ko se bom po celodnevnem pohajkovanju zavila v toplino spalne vreče, občudovala večerne barve neba in se čudila čarom spokojnih gorskih juter.