Razrešili predsednico kranjskega okrožnega sodišča

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 18. december 2020 / 23:44  

Sodni svet je razrešil predsednico Okrožnega sodišča v Kranju Janjo Roblek. Vzrok je bila napaka pri uvrstitvi dvanajstih sodnikov v (višje) plačne razrede, ki jo je sama odkrila in tudi že odpravila, del nastale škode pa je povrnila celo iz lastnega žepa.

Kranj – Sodni svet, ki ga vodi Erik Kerševan, je 10. decembra okrožno sodnico Janjo Roblek razrešil s funkcije predsednice Okrožnega sodišča v Kranju, je razvidno iz zapisnika zadnje seje, ki so ga v sredo objavili na spletni strani sodnega sveta. Sklep je bil sprejet na podlagi prve točke prvega odstavka 64. člena zakona o sodiščih, ki pravi, da se predsednik sodišča razreši s funkcije predsednika, če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali merili za kakovost dela sodišč ali če jih ne opravlja pravočasno. Razlogi za razrešitev uradno še niso bili predstavljeni, a je v zadnjih dneh postalo znano, da je sodni svet postopek razrešitve uvedel zaradi nepravilnosti pri uvrščanju sodnikov v plačne razrede.

Janja Roblek, ki je Okrožno sodišče v Kranju vodila zadnjih osem let, v preteklosti pa je bila tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva, odločitve sodnega sveta ne komentira, niti še ni prejela odločbe. »Ko prejmem odločbo, se bom odločila, ali bom sprožila upravni spor,« je povedala. Potrdila pa je medijske objave, da je bil vzrok za postopek njene razrešitve nepravilno uvrščanje kranjskih sodnikov v plačne razrede, in glede tega navedla nekaj dejstev.

»Prišlo je do napake in dvanajst sodnikov je bilo uvrščenih v napačne plačne razrede, in sicer v višje od začetnih, ker sem zaupala direktorici sodišča in vodji kadrovske službe, da se je na tem področju praksa spremenila. Do te napake pri uvrščanju ni prišlo samo na našem sodišču,« je razložila Roblekova. Eden od teh sodnikov je leta 2018 hitreje napredoval, o njegovi prošnji je odločal Sodni svet, ki je bil takrat soočen s to napako, a ni opozoril, da bi bilo karkoli narobe s tako uvrstitvijo, zato se je napačno uvrščanje nadaljevalo, je poudarila.

»Napako sem odkrila sama, potem ko sem bila letos konec januarja na izobraževanju, na katerem so nam predstavili problem uvrščanja sodnikov v plačne razrede in težave v zvezi s tem. Takoj sem pristopila k odpravljanju napake, sodnike o njej obvestila in jim izdala nove odločbe, s katerimi sem jih uvrstila v pravilne plačne razrede,« je nadaljevala. Nekateri sodniki so nato vložili pritožbe, po pravnomočnosti odločb pa je z vsemi dvanajstimi sodniki sklenila dogovore. »Vsi so se zavezali vrniti preveč izplačane plače, nekateri vse, drugi skladno z omejitvijo iz 3a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Razliko do popolnega poplačila sem poravnala sama. Tudi sodnik, ki je hitreje napredoval, se je zaradi zavedanja odgovornosti sodniške funkcije strinjal, da se uvrsti v pravilni plačni razred. Tako so sedaj vsi sodniki uvrščeni v pravilne plačne razrede, nova škoda ne nastaja več,« je še povedala Roblekova, ki sicer kljub sklepu o razrešitvi do nadaljnjega še vedno vodi kranjsko okrožno sodišče.

Sodni svet: za napako odgovorna Roblekova

S sodnega sveta so nam včeraj odgovorili, da je bil sklep o razrešitvi sprejet zaradi ugotovitve, da je pri poslovanju Okrožnega sodišča v Kranju v daljšem časovnem obdobju prihajalo do nepravilnega uvrščanja novoizvoljenih sodnikov v plačne razrede, ki ni imelo podlage v obstoječi zakonodaji, in da je za to napako odgovorna predsednica sodišča. »V zvezi s tem je sodni svet izvedel postopek skladno z zakonom, ugotovil vsa pomembna dejstva in pridobil mnenji ministrice za pravosodje in predsednika vrhovnega sodišča. Razlogi bodo predstavljeni v obrazloženi odločbi, ki bo v zvezi s tem izdana,« so pojasnili.

Določanje plač sodnikom na podlagi njihovega pravilnega in zakonitega uvrščanja v plačne razrede je neposredna odgovornost predsednika sodišča in je tako predmet zakonitega poslovanja s proračunom sodišča kot eden od pomembnejših in občutljivejših vidikov neodvisnega položaja sodnikov, so poudarili. Neupoštevanje zavezujočih predpisov na tem področju v daljšem časovnem obdobju je zato okoliščina, ki je po oceni sodnega sveta ni bilo mogoče spregledati pri presoji obstoja razlogov za razrešitev po 64. členu Zakona o sodiščih, še posebej ob dejstvu, da je tako ravnanje odstopalo od prakse vseh drugih okrožnih sodišč (taka nezakonitost se je pojavila le še v dveh primerih na enem drugem sodišču), so navedli. »Tega ne spremeni dejstvo, da se je v konkretnem primeru predsednica sodišča na ugotovljene nepravilnosti odzvala na etičen in odgovoren način ter prevzela konkretno odgovornost, kar sicer za primer ugotovljene nezakonitosti predvideva 3.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa ravnanje v primeru nezakonito izplačanih zneskov plač in obveznost povrnitve škode, ki je v zvezi s tem nastala,« so še razložili.

Sodni svet je sicer v zadnjih štirih letih razrešil dva predsednika sodišča.