Skrivnost škofjeloške Klobovsove ulice

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sreda, 6. januar 2021 / 15:54  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (283)

V Škofji Loki so pomožno ulico za hišami na Mestnem trgu pod gradom poimenovali kot Klobovsovo ulico. Zanimivo je, da večina prebivalcev ne ve, od kod izvira njen naziv, čeprav verjetno izhaja iz leta 1930, ko je eno stavbo v njej prevzel takratni župnik na osnovi oporoke lastnika škofjeloškega vojaškega župnika Janeza Klobovsa. Nekateri se čudijo, kako da je ulica obdržala ime tudi po letu 1945, ko so »počistili« z večino poimenovanj. Pravijo, da naj bi tako ostalo zato, ker tedanji občinski funkcionarji ne bi vedeli, da gre za duhovnika. Kakorkoli že, Klobovsova ulica je ostala.

Ker zapisana beseda pač ostane, se ve, da se je vojaški duhovnik Janez Klobovs rodil v Škofji Loki 29. decembra 1858 in umrl 3. aprila 1930 v Ljubljani. Po njegovi smrti je stavbo prevzel loški župnik. Ko je škofjeloška občina želela hišo v skladu s Klobovsovo oporoko prevzeti, je imela pri tem precej težav. Ko je občina stavbo vendarle dobila v last, jo je v zahvalo poimenovala po pokojnem dobrotniku.

Janez Klobovs je bil leta 1881 posvečen v duhovnika, potem pa je večino življenja preživel v tujini, ker je delal kot vojaški duhovnik. Nacionalne napetosti v 19. in v začetku 20. stoletja so vplivale na vse vojaške sile habsburške monarhije. Vsi duhovniki, ki so vstopili v vojsko, niso bili posebej nadarjeni ali primerni za pastoralno delo v vojaškem okolju. V nekaterih primerih naj bi škof celo obžaloval svojo odločitev. Nekatere od teh kuratov so selili iz ene garnizije v drugo, drugi pa so bili prisiljeni v predčasno upokojitev. Po drugi strani pa so v vojski delovali tudi mnogi požrtvovalni duhovniki, ki so pri izvrševanju svojih nalog dali vse od sebe, kar se je odražalo tudi v nagradah in medaljah, ki so jih bili deležni za svoje delo. Med njimi je bil tudi Klobovs, ki je bil na podlagi svojih zaslug in predanega dela leta 1909 postavljen za župnika v Innsbrucku. Ko je tega leta v Škofji Loki umrla njegova mama, mu je zapustila hišo na Mestnem trgu 34.

V zadnjih letih so Klobovsov grob nehali vzdrževati, nagrobni napis so izbrisali, ploščo obrnili in grob prodali. V skladu z zakonom je poleg škofjeloškega srednjeveškega rotovža bila prodana tudi Klobovsova hiša. Ulica z njegovim imenom pa še obstaja, čeprav večina Ločanov ne ve, od kod izvira njeno ime; to je ime enega izmed zanimivih, že precej pozabljenih Ločanov.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Jesenicah na Stari Savi je 30. 12. 1789 umrl podjetnik Valentin Ruard. Leta 1766 je kupil železarno na Savi blizu Jesenic, leta 1775 tudi Zoisove fužine v Mojstrani in na Plavžu.

V Kranju je 31. 12. 1434 umrl župnik Koloman de Manswerd. Bil je najpomembnejši župnik v obdobju srednjega veka v Kranju. Po obdobju italijanskih župnikov iz oglejskega patriarhata je bil eden prvih, ki je izhajal iz nemškega plemstva.

V Srednji vasi pri Šenčurju se je 2. 1. 1832 rodil jezuit, zbiralec folklornega gradiva, pridigar in literarni zgodovinar Janez (Ivan) Valjavec. Ob finančni pomoči Katarine Šporn iz Vodic je v Repnjah pri Vodicah ustanovil jezuitsko družbo, od koder so se jezuiti odpravljali v župnije po Sloveniji.

V Tržiču se je 2. 1. 1861 rodil uradnik, zgodovinar, karitativni delavec Karel Pirc. Za tržiški župnijski list Cerkveni glasnik je v krajevnem narečju od leta 1924 dalje napisal vrsto lokalnih zgodovinskih črtic in spominov.

V Nožicah pri Domžalah se je 3. 1. 1867 rodil kamniški tiskar in založnik Anton Slatnar. Leta 1900 je v Kamniku ustanovil tiskarno.