Marija Maister, žena generala Maistra

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 17. januar 2021 / 20:05  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (285)

Nekatere žene slavnih slovenskih mož so bile med sodobniki tudi izredno priljubljene. Med njimi je bila tudi žena Kamničana generala Rudolfa Maistra, narodno zavedna Slovenka in humanitarka Marija Maister. To se je še posebej pokazalo 19. septembra 1938, ko je bil njen pogreb v Mariboru prava narodna manifestacija.

Marija se je rodila 15. januarja 1885 v Gornjem Logatcu kot prva hčerka zdravnika Stanka Stergarja. Kasneje se je Stergarjeva družina preselila v Ljubljano, kjer je oče postal zdravnik okrožnega glavarstva. Marija je v Ljubljani končala višjo dekliško šolo, ki je bila tedaj najvišja šola v mestu za žensko mladino. Po letu 1911 je to šolo nadomestil ženski licej. Poleg splošne izobrazbe so dekleta pridobila znanje slovenskega in nemškega jezika, učila pa so se tudi francoščine.

Kot dvajsetletnica se je leta 1905 poročila z nadporočnikom Rudolfom Maistrom. Ko je njen mož postal general in osvoboditelj Maribora, je Marija kot zavedna Slovenka stopila v prve vrste mariborskih narodnih dam in s svojim človekoljubjem dejala pečat mestnemu slovensko usmerjenemu ženstvu.

Po poroki z Rudolfom Maistrom leta 1905 je z družino večinoma živela v Mariboru in bila po prvi svetovni vojni tam ustanoviteljica in predsednica Slovenskega ženskega društva. Dejavna je bila tudi na narodnoobrambnem, kulturnem in socialnem področju (francoski krožek, ljudska univerza). Zavzemala se je za gmotno podporo študentkam in za žensko volilno pravico. Leta 1936 je z odborom za kongres Lige narodov v Ženevi pripravila predavanje z nazivom Izenačenje moških in ženskih pravic.

Bila je organizatorka in pobudnica različnih humanitarnih akcij. Skrbela je za zdravje otrok, pomoč dijaštvu in akademski mladini, podporo kulturi in mladim umetnikom. Akcije je vedno izpeljala s skrbno izbranim odborom. Sodelovala je v skoraj vseh mariborskih nacionalnih in kulturnih društvih, tako na primer tudi pri Jadranski straži, Rdečem križu, Društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine. Dvajset let je vodila Mariborsko žensko društvo, ki je bilo podružnica Splošnega slovenskega ženskega društva. Kot zavzeti predsednici Francoskega krožka v Mariboru ji je francoska vlada podelila celo dve odlikovanji. Z odličnim znanjem francoščine je bila v veliko pomoč tudi svojemu možu v času pogovorov z antantnimi oficirji po prevratu leta 1918. Jugoslovanska vlada jo je odlikovala z redom sv. Save IV. stopnje.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki dežele Kranjske:

Dne 11. 1. 1820 je bil na Kranjskem obnovljen že precej pozabljeni poselski red, ki ga je cesar Jožef II. izdal že leta 1787. Težje prekrške so lokalne oblasti kaznovale z največ desetimi udarci s korobačem. Bivanje poslov v mestu je bilo omejeno na eno leto.

V Radovljici se je 11. 1. 1849 rodil podobar in konservator Janez Vurnik.

V Puštalu v Škofji Loki se je 11. 1. 1917 rodil misijonar Pavel Bernik. Imenovali so ga misijonar z indijsko dušo.

V Kranju se je 14. 1. 1898 rodil slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. V vojni je bil Maistrov in koroški borec.

V Kranjski Gori se je 15. 1. 1884 rodil pisatelj Josip Vandot, avtor zgodb o Kekcu.

V Gmajnici pri Komendi se je 16. 1. 1748 rodil doktor znanosti pravnik Anton Remic. Leta 1783 mu je bil podeljen plemiški naslov.