Na Gorenjskem včeraj največ okužb v Kranju in Škofji Loki

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / petek, 26. februar 2021 / 14:11  

S PCR-testi so včeraj odkrili 912 novih okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 20,3-odstoten. »V zadnjih dneh se je trend obrnil navzgor. To ni dobro,« je opozoril direktor NIJZ Milan Krek. Spodbudnejši podatki prihajajo iz bolnišnic, kjer se še naprej znižuje število hospitaliziranih covidnih bolnikov. Evropske države naj bi odločno omejile nenujna potovanja, tudi pristojni v Sloveniji jih odsvetujejo. Izkušnjo z epidemijo je delila tudi Slovenka, ki živi v Argentini.

Ljubljana – V Sloveniji so včeraj opravili 4484 testiranj na koronavirus s PCR-testi in 20.446 hitrih testov. S PCR-testi so odkrili 912 novih okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 20,3-odstoten. Na Gorenjskem sta po številu okužb izstopali občini Kranj (23) in Škofja Loka (19).

V državi je 14-dnevna incidenca obolelih na sto tisoč prebivalcev po zadnjih podatkih 503. Gorenjska je nad državnim povprečjem z incidenco 584 in je tretja najslabša statistična regija po številu potrjenih okužb. Najnižjo incidenco imajo v posavski, zasavski in goriški regiji.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sedemdnevno povprečje okužb, ki vpliva na sproščanje ali zaostrovanje vladnih ukrepov, na današnji dan 764, včeraj je bilo 763.

Še naprej pa se znižuje število hospitaliziranih covidnih bolnikov. V bolnišnicah se jih zdravi 529, kar je 21 manj kot včeraj. Od tega jih je v intenzivni negi 95, kar je najnižje številko po 28. oktobru lani. Žal pa je včeraj umrlo 14 covidnih bolnikov.

Poostren nadzor

Notranji minister Aleš Hojs je na današnji vladni novinarski konferenci dodatno pojasnil novi ukrep prehajanja v obalno-kraško statistično regijo in znotraj, saj je znova v obarvana v rdeče. Omejitve prehajanja (razen dvanajstih izjem) veljajo od jutri. Druge regije ostajajo v oranžni fazi sproščanja ukrepov. Minister je napovedal poostren nadzor prehajanja v to statistično regijo in na mejnih prehodih na severu ter zahodu države. Ne izključuje možnosti, da bodo kmalu znova uvedli mejne kontrolne točke, kot smo jih že imeli, ker je južnoafriški sev koronavirusa še precej nejasen. S tem bi zožili možnost, kje bodo ljudje meje lahko prestopili. Razmišljajo tudi o tem, da karantenskih odločb ne bi bilo več možno predčasno prekiniti z negativnim izvidom testa. Bo pa to stvar strokovne odločitve, je pojasnil minister Hojs.

Slovenija ni na vrhu po umrljivosti covidnih bolnikov

»V zadnjih dneh se je trend okužb obrnil navzgor. To ni dobro,« je na novinarski konferenci opozoril direktor NIJZ Milan Krek. Razmere se ne slabšajo samo v obalno-kraški regiji, ampak tudi v nekaterih drugih regijah.

Glede umrljivosti covidnih bolnikov je Krek povedal, da zadnje tedne posluša, da v Sloveniji umre največ covidnih bolnikov. To je to odločno zanikal in prikazal na grafih več primerjalnih podatkov z drugimi evropskimi državami. Pred Slovenijo je (na milijon prebivalcev) veliko držav, tudi Nemčija, Italija, Poljska, Velika Britanija, Litva … »Slovenija vsekakor ni na vrhu,« je poudaril. Trend umrljivosti covidnih bolnikov se pri nas znižuje. Zelo nizka je umrljivost v domovih za starejše, kar je po Krekovih besedah posledica intenzivne precepljenosti v domovih. Pozval je še tiste stanovalce in zaposlene v domovih za starejše, ki niso cepljeni, da to storijo.

»Vsi stari osemdeset let in več, ki so se na cepljenje prijavili pri svojem osebnem zdravniku in so jih prijavili v cepilne centre, so ta teden v celoti precepljeni. Tu je še cela vrsta starostnikov, ki se še niso prijavili in se še vedno lahko. Ko se bodo, bodo prioritetno obravnavani,« je zagotovil direktor NIJZ.

Realnost v tujini v teh razmerah ni tako gostoljubna

Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je govoril predvsem o specifikah, ki se kažejo pri potovanjih oziroma stikih s tujino. »Vsak dan prejmemo več kot petdeset in manj kot osemdeset vprašanj, ki se nanašajo na možnosti potovanj ali bivanja v tujini. Imam vtis, da gre večinoma za preverjanje informacij, ki jih spraševalci že imajo,« je pojasnil. Eno tako vprašanje je, kot je navedel: Ali mislite, da je pot v Šarm el Šejk, Makedonijo ali Švico varna?

Eden od zaključkov vrha EU ta teden je bil, da bodo države odločno omejile nenujna potovanja. Tudi naša država, kot je poudaril Šter, odsvetuje nenujna potovanja. »Nujnost poti je vezana na razlog, ki prevlada in nam je v vitalnem interesu. Nujnost ni vplačilo turističnega vavčerja ...« Realnost v tujini v teh razmerah ni tako gostoljubna, je poudaril. Sredi tega tedna so prejeli obvestilo s slovenske ambasade v Kairu, da je v Tanzaniji na otoku Zanzibar umrl slovenski državljan, ki je bil več tednov hospitaliziran. Kot je dodal, so slovenski kolegi na ambasadi v Kairu opozorili na dejstvo, da se včasih v posameznih informacijah Zanzibar promovira kot otok, ki ima samo rajske plaže in kamor virus in bolezen ne sežeta. Umrli je bil na turističnem potovanju, po Šterovih informacijah je šlo za individualno potovanje, razlog smrti, ki je naveden v dokumentaciji, pa je ostal v tako splošni obliki, da se nanj ne morejo sklicevati.

Nihče nikomur ne more preprečiti poti, je povedal Šter, vendarle: »Imejmo razum in pogum, da bomo pot uporabili upoštevaje vse previdnostne ukrepe. Da bomo po vrnitvi omogočili službam, ki se ukvarjajo z našim osebnim in splošnim zdravjem, vključitev v preventivne aktivnosti, ki bodo preprečile kakšne od nevarnejših oblik virusa pri nas. To bo privedlo k normalizaciji stanja, da bomo spet lahko varno potovali.«

Izkušnja iz Argentine

Na novinarsko konferenco se je s pomočjo spletne aplikacije oglasila Mariana Poznič, Slovenka, ki živi v Argentini. Govorila je o izkušnjah glede ukrepov v času epidemije covida-19 v Argentini. Najprej pa povedala, da je v državi danes lep poletni dan, pričakujejo okrog trideset stopinj Celzija. Prvi primer okužbe z novim koronavirusom so v Argentini zabeležili 3. marca lani, že nekaj dni zatem tudi prvo smrt. Do zdaj je okuženih več kot dva milijona prebivalcev, umrlo jih je zaradi covidne bolezni več kot 52 tisoč. Število testiranj na virus je sicer pri njih zelo nizko. Vrh okužb so imeli oktobra, ko je bila pri njih pomlad, zdaj, poleti, se je stanje nekoliko umirilo. Še vedno pa so v prvem valu epidemije, ker okužbe niso upadle v tolikšni meri.

Že v dveh tednih po prvih zaznanih okužbah lani so z zdravstvenih priporočil (nošenje maske, razkuževanje rok, upoštevanje medosebne razdalje) prešli na precej strogo karanteno, je povedala Pozničeva. Takoj so prešli na šolanje na daljavo na vseh stopnjah izobraževanja. Tako je bilo, z nekaj malega izjem, skozi celo lansko šolsko leto. »Argentina je država v razvoju, dvajset odstotkov otrok nima dostopa do interneta in računalnika.« Novo šolsko leto, ki se je ravno začelo, poteka pod precej strogimi pogoji. Kot je omenila Pozničeva, so znani kot država (vsaj na papirju), ki je šole prva zaprla in najkasneje odprla.

Tudi gibanje je omejeno, večina uslužbencev v državnih službah pa delo opravlja od doma. »Ljudje so ugotovili, da bi radi kar še naprej delali od doma.« Obvezna je uporaba maske, ponekod tudi na prostem. Vlada je po navedbah Mariane Poznič uvedla številne ukrepe za omejitev gospodarskih posledic; z denarno pomočjo, prepovedjo odpuščanja, zamrznitvijo cen nepremičnin, podvojeno odpravnino .... »Potovanja so praktično izginila, mednarodni poleti so omejeni. »Največje upanje so cepiva. Argentina precej zaostaja, cepiva prejemamo v precej manjših količinah. Prvi odmerek je prejelo malo čez en odstotek prebivalstva, drugi odmerek polovica prvih. Hitro se je pojavila korupcija zaradi privilegijev, prejšnji teden je to 'odneslo' našega ministra za zdravje. Imamo tudi prve primere britanskega in brazilskega seva, kar nas skrbi.«

Mariana Poznič je kljub vsemu v tej novi normalnosti sklenila bolj optimistično: »Morda nas virus uči, da je potrebno skupno delo in veliko solidarnosti.«