Tvorec moderne gimnazije

Besedilo: Franc Rozman
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. maj 2021 / 08:09  

Poslovil se je Valentin Pivk, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Kranj, zaslužni Kranjčan, po srcu pa še vedno tudi Žirovec. Gimnazija je bila zanj pripravljalnica na univerzo, bodočim dijakom je govoril: »Če izberete gimnazijo, izberete osemletno šolanje.«

Valentin Pivk se je rodil 1. februarja 1933 v družini šestih otrok na domačiji pri Petelinu v Žirovskem Vrhu. Določen je bil, da se izuči za čevljarja. Ker se je tako dobro učil, je po končani osnovni šoli v Žireh tam dokončal še nižjo gimnazijo. Višjo gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer je bil poleg šolskega dela aktiven tudi v mladinski organizaciji in dijaški skupnosti, deloval je tudi na kulturnem področju, pisal pesmi in bil eden izmed urednikov šolskega glasila Plamenica. Maturiral je leta 1953. Leta 1959 je diplomiral iz fizike na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Leta 1978 je opravil še magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru je bil promoviran za višjega predavatelja.

Po diplomi je začel poučevati matematiko in fiziko, najprej na Osnovni šoli Staneta Žagarja, po odsluženem vojaškem roku je bil z dekretom poslan na novoustanovljeno gimnazijo v Škofjo Loko, kjer je deset let poučeval fiziko in matematiko. Vodil je skupine interesnih dejavnosti iz matematike, fizike in astronomije. Poleg dela v navedenih interesnih dejavnostih je uvajal dijake v samostojno študijsko strokovno delo. Njegovi dijaki so bili uspešni tako na tekmovanjih iz znanja kot na tekmovanjih v okviru gibanja Znanost mladini.

Leta 1970 je prišel učit na Gimnazijo Kranj in po štirih letih postal njen ravnatelj. Na Gimnaziji Kranj je mag. Valentin Pivk ravnateljeval 22 let, do svoje upokojitve leta 1996, kar predstavlja enega najdaljših stažev na tej šoli. V času njegovega ravnateljevanja se je podvojilo število vpisanih dijakov, obnovila gimnazijska stavba in leta 1979 dogradil nov prizidek, kar je omogočilo sodoben enoizmenski pouk z moderno učno opremo.

Lastna izkušnja je začrtala njegov pogled na gimnazijo. Šola je za dijaka privilegij, vendar tudi velika dolžnost. Zanj je bila gimnazija pripravljalnica na univerzo. Bodočim dijakom je kot ravnatelj govoril: »Če izberete gimnazijo, izberete osemletno šolanje.« Ravnateljeval je v času velikih družbenih sprememb. V času njegovega ravnateljevanja je bilo leta 1980 uvedeno usmerjeno izobraževanje, leta 1990 pa pripravljen prenovljen gimnazijski program. Ker je usmerjeno izobraževanje nudilo malo programov, ki bi bili zares pripravljalnica na univerzitetni študij, omogočalo pa ta študij skoraj vsakemu, si je mag. Valentin Pivk kot član Strokovnega sveta Izobraževalne skupnosti Slovenije med prvimi ravnatelji prizadeval za vrnitev gimnazijskega programa v slovenski šolski prostor. Na zunaj je to najbolje pokazal, ko je na obnovljenem gimnazijskem pročelju zamenjal napis SŠPRNMU (Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve) z Gimnazija – nekaj let pred ponovno uvedbo gimnazijskega programa. Sodeloval je pri komisiji za uvedbo mature in bil še po upokojitvi član državne maturitetne komisije.

Kot dijak in učitelj se ga spominjam kot strogega in pravičnega ravnatelja. Ker smo bili učitelji v tistih časih zelo angažirani pri uvedbi sprememb na področju šolstva in s tem tudi družbenih sprememb, smo svojemu ravnatelju nakopali kup težav in bili občasno deležni njegove »pridige«. Šele kot ravnatelj sem spoznal, da nas je moj predhodnik vedno zagovarjal pri šolskih in političnih oblasteh, v strokovnih krogih pa hvalil naše delo.

Po upokojitvi je še nekaj časa ostal dejaven v državnih komisijah, vseskozi pa je ostal močno povezan s svojo gimnazijo. Ob stoti obletnici prve mature na Gimnaziji Kranj je pripravil obsežno monografijo Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur. Ob dvestoti obletnici ustanovitve Gimnazije Kranj se je prvi knjigi pridružila še Gimnazija Kranj 1810–2010 (Dvesto let od začetka izobraževanja v Kranju) iz leta 2010. Mag. Valentin Pivk je s tem zapustil Gimnaziji spomenik, s katerim se lahko pohvali redkokatera šola v Sloveniji.

Predan je bil pedagoškemu delu, raziskovanju in svoji gimnaziji. Za svoje delo je leta 1976 prejel odlikovanje predsednika SFRJ, red republike z bronastim vencem, leta 1985 priznanje izobraževalne skupnosti Kranj, leta 1997 nagrado Republike Slovenije na področju šolstva in leta 2000 nagrado Mestne občine Kranj.

Napisal je okoli devetdeset člankov in prispevkov na temo šolstva. V zadnjih letih se je rad vračal na vikend v Žirovskem Vrhu, spet je pesnil in se izobraževal pri svojih vnukih o sodobni tehnologiji. Občasno se je vračal na »svojo« gimnazijo. Cenil je, da je bil na šoli ob vsakem obisku toplo sprejet. Vsako leto se je udeležil novoletnega srečanja gorenjskih ravnateljev, kjer je bilo njegovo mnenje o šolskih zadevah še vedno zelo cenjeno. Ko so kolegice ravnateljice vsakokrat pohvalile njegov videz, jim je v zadnjih letih vljudno odgovarjal: »Hvala za kompromis.« Ohranjal je vedrino.

Za vedno mi bo v spominu ostalo najino zadnje srečanje v živo. Lani avgusta, v času, ko smo se ljudje lahko prepoznavali na cesti, sem šel s postajališča pri Globusu proti Slovenskemu trgu. Na prehodu sem zagledal Zdravka (njegov vzdevek). Počakal sem, da je prišel na pločnik. Izmenjala sva nekaj novic, obrnjen sem bil proti gimnaziji in s kotičkom očesa opazoval, kako se svetlika v jutranjem soncu. Zdravko se je obrnil, pogledal stavbo in rekel: »A ni lepa, tale najina gimnazija?«

Spomnil sem se Malega princa, kako je rekel vrtnicam: »Navaden popotnik bi mislil, da ni razlike med vami in mojo vrtnico. Toda imenitnejša je kot ve vse skupaj, zakaj ona je tista, ki sem jo zalival, ki sem jo pokrival, ona, ki sem jo varoval pred vetrom …«

Spominjali se ga bomo s hvaležnostjo.