Najvišji vrh Kraškega roba

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 17. november 2022 / 13:21  

Jampršnik (649 m n. m.) in Zjat (456 m n. m.) – Kraški rob navduši v vseh letnih časih. Verjetno je res najlepši jeseni, ko rdečí škrlatni ruj. Krožna pot, ki pelje mimo beneškega obrambnega stolpa. Mrtvaški ples v Hrastovljah.

Dobršen del Kraškega roba smo že prehodili. Tokrat ga bomo ponovno obiskali in naredili krožno pot, saj se bomo iz Rižanske doline povzpeli na Kraški rob in zaokrožili skozi zanimive vasice, ki krasijo ta del Slovenije.

Po primorski avtocesti se zapeljemo do izvoza Črni Kal, kjer sledimo oznakam za Buzet, a le do odcepa za vasico Hrastovlje. Zavijemo levo in se po ozki, lokalni cesti zapeljemo v vas, kjer pod znamenito cerkvijo Svete Trojice parkiramo. Pod cerkvijo se po cesti začnemo spuščati proti dnu Rižanske doline. Pot nas vodi čez potok, nato pa pridemo do železniškega podhoda. Gremo pod njim in na drugi strani zavijemo desno. Z leve strani bomo čez nekaj ur sestopili. Zmeren vzpon nas vodi skozi gozd, odpre se nam pogled na steno Štrkljevice. Že spodaj smo lahko opazili streho cerkvice sv. Štefana, do katere se povzpnemo skozi ponekod zaraščeno pot. Od cerkvice nadaljujemo levo po makadamski cesti, ki nas pripelje do zapuščene vasice Zanigrad, kjer gremo pod železniško progo. Vzpenjamo se po makadamskem kolovozu naprej, po kraški dolini. Ko kolovoz zavije ostro levo, mi nadaljujemo naravnost proti vasici Zazid. Opazimo tudi rjavo tablico z napisom. Zložna steza nas nad polji pripelje do vasi Zazid. V Zazidu nadaljujemo skozi vas, mimo spomenika NOB. Nad vasjo so na desni strani polja in sadovnjaki. Nadaljujemo po makadamski cesti, ki se vzpenja proti železniški postaji. Ko pridemo do železniške proge, jo prečimo. Na desni strani zagledamo smerokaz; levo gre pot proti Jampršniku. Hodimo vzporedno z železniško progo, celo malenkost izgubimo višino. Pozorni bodimo na markacije, saj nas na enem od dreves, po nekaj sto metrih, markacija usmeri v zelen gozdiček. V zmernem vzponu se začnemo vzpenjati proti skalni pregradi Kraškega robu. Tik pod robom se pot strmo povzpne. V tem delu je potrebna pozornost, kajti pot je zbit grušč, kjer nam lahko hitro zdrsne. Ko premagamo strmi del, steza zavije levo. Pot je rahlo izpostavljena in nas med skalami in rujem popelje na greben Kraškega roba. Zavijemo levo in se v zmernem vzponu povzpnemo na najvišji vrh Kraškega roba, na Jampršnik. Z Jampršnika se odpre lep razgled na Rižansko dolino, na viadukt Črni Kal, na pristanišči v Trstu in Kopru ter na greben Kraškega roba proti Hrvaški. Sledimo stezici v smeri Črnega Kala, po izrazito kraškem svetu, polnem zanimivih škrapelj in žlebičev. Dosežemo cesto, ki ji sledimo desno. Nekaj časa hodimo po cesti, ko ponovno opazimo markacije, ki nas pripeljejo do železniške proge. Le-to prečimo in nadaljujemo proti Podpeči. Kolovoz zapustimo in se usmerimo desno na traso kraškega vodovoda. Po robu sledimo markacijam, do neizrazitega Vrha Stene oz. Zjata, kjer je čudovit razgled na Rižansko dolino, Koprski zaliv. Z vrha se vidi tudi beneški obrambni stolp, do katerega se začnemo spuščati. Sestop je strm, zato previdno. Pod stolpom nas čaka tudi verižna ograja. Omenjeni stolp je skupaj z jamo Grad, ki je pod njim, predstavljal strateško pomembno postojanko že v času ogrskih vpadov (1411), turških vpadov (1470–1511) in avstrijsko-beneških vojn v začetku 16. stoletja. Tržačani so stolp želeli zavzeti že leta 1513, a je pod beneško oblastjo ostal vse do njenega propada leta 1797. Visok je približno 17 metrov in je bil prvotno krit s kamnitimi škrlami. Leta 1988 je bil stolp rekonstruiran v prvotno obliko.

Ko dosežemo cesto, zavijemo desno in gremo skozi vas Podpeč, na koncu katere nas smerokaz usmeri levo. Ta pot nas bo pripeljala nazaj v Rižansko dolino in v Hrastovlje. Ja, to je tista leva pot pri železniškem podhodu, ki smo jo videli na začetku poti.

Nadmorska višina: 649 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5