Zgodbe magičnih temnin

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 22. februar 2023 / 09:06  

V Galeriji Pogled je na ogled nekoliko neobičajna fotografska razstava. Andrej Perko je svoje stare, »pomanjkljive« analogne posnetke digitaliziral in v njih prepoznal nove zgodbe.

Kamnik – Aktualna razstava v osrednjem kamniškem gnezdišču sodobne likovne in vizualne umetnosti v Galeriji Pogled z naslovom Magične temnine nas popelje v skrivnostni svet fotografskih raziskovanj Andreja Perka. Tokrat je pobrskal po starih, leta in leta nedotaknjenih posnetkih in v njih tudi iz več kot polstoletne časovne oddaljenosti našel nov ustvarjalni izziv.

Nova doba s tehnološkim razvojem namreč s seboj je prinaša možnost digitalizacije filma, v čemer je Perko našel nove ustvarjalne možnosti. Stari, »pomanjkljivi« posnetki so postali uporabni, in kot zapiše umetnostna zgodovinarka Saša Bučan, zaradi časovne oddaljenosti celo avtorju samemu razkrili neprekinjeno rdečo nit njegovega večdesetletnega ustvarjanja. Posebej omeni posnetek iz leta 1972, ki ga je fotograf posnel nekje pod Mont Blancom in je bil zaradi preosvetljenosti neuporaben. Fotografija je bila takrat neuporabna, a ne zavržena – danes jo namreč kot triptih lahko v velikem formatu opazujemo v kamniškem Pogledu.

»Posnetki so pred več kot pol stoletja nastali s precej pomanjkljivo fotografsko opremo in so bili takrat za analogno obdelavo povsem neuporabni. Ko sem jih v epidemijskem času ponovno odkril in skeniral, sem ugotovil, da v jih vendarle 'nekaj je',« pove Andrej Perko in dodaja, da je bilo v tem smislu obdobje epidemije zanj koristno, saj si je uredil fotografski arhiv in tako našel veliko posnetkov, ki po kompoziciji, kadriranju in tematiki nekako določajo njegov fotografski opus. Še danes ostaja zvest samemu sebi, tistemu Andreju Perku, ki se je z umetniško fotografijo začel ukvarjati v Fotugrupi ŠOLT, katere član je bil konec šestdesetih let. »Čas epidemije se mi je zdel precej temačen, orwellovski, predvsem zaradi vseh zaprtij, naraščajoče represije in z njo totalitarizma. Kot tak je odzvanjal v meni. Čutil sem potrebo, da stvari naredim še bolj črne, po drugi strani pa sem črnino na ta način izganjal iz sebe,« pove avtor fotografij.

V Pogledu se predstavlja z osmimi fotografijami – printi velikega formata, osnova vseh pa so analogni posnetki, ki so nastali v različnih obdobjih med letoma 1972 in 2015. Slike, ki si jih ogledujemo, nas na neki način privlačijo, hkrati pa v nas vzbujajo tesnobo. »Temnine, ki jih 'slika', izdajajo pronicljivega duha, ki navkljub popolni odsotnosti svetlobe ne skuša kazati turobnega vzdušja – skozi proces ustvarjanja tako kot pri slikarju tudi pri občutljivem fotografu poteka neko prečiščenje, predelava svojega lastnega sveta, lastnih misli, ki vodijo do samospoznanj,« poudarja Saša Bučan in dodaja: »Prav zaradi iskrenosti, liričnosti in razkrivanja krhkosti, česar je Perko sposoben, lahko njegove fotografije v gledalcih vzbujajo različna razpoloženja, ki pa konec koncev odslikavajo duha časa; in kot pravi Andrej: časa kolektivnega duha brezbrižnosti, pesimizma in družbene sivine.«