Koalicija še o davčni in šolski reformi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 17. marec 2023 / 12:41  

Golob: Davčna reforma do leta 2025

Koalicija je v torek na tretjem vrhu na Brdu pri Kranju razpravljala o davčni in šolski reformi. Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba naj bi davčno reformo izpeljali do leta 2025. Časovnica sprejemanja šolske reforme pa bo nekoliko daljša, je dodal. Nekatere spremembe se bodo začele že v prihodnjem šolskem letu, druge pa načrtujejo za leto 2024 oziroma kasneje. Pri davčni reformi je izhodišče, da se zmanjša obremenitev dela in po drugi strani nekoliko poveča obremenitev premoženja, saj je Slovenija med državami z največjo davčno obremenitvijo dela in z najmanjšo davčno obremenitvijo premoženja, je pojasnil premier. Najprej pa je treba ugotoviti neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov, je poudaril. Iz Slovenije želijo narediti pravičnejšo družbo, kar je glavni namen davčne politike, razprava o davčnih spremembah pa bo javna, transparentna in široka. Razmišljajo o progresivni obdavčitvi nepremičnin, kar pomeni višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za lastnike ene nepremičnine, v kateri živijo, naj ne bi bilo. Minister za finance Klemen Boštjančič je še pojasnil, da se zavzemajo za sistem neto obdavčitve dohodka, po katerem bi sedanji sistem olajšav zamenjal sistem odbitkov, ki bo enak za vse. Razmišljajo o enotni ureditvi, v kateri se lahko tudi za več tisoč evrov poveča neobdavčeni del dohodka, pri čemer pa se upoštevajo vsi dohodki posameznika, tudi povračila potnih stroškov za prevoz na delo, prehrano, nagrade za poslovno uspešnost in regres ter socialni transferji.

Revizija poslov kliničnega centra

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so ta teden predstavili ugotovitve revizije poslovanja z dobavitelji v zadnjih štirih letih. Ta je ob pogostem nespoštovanju predpisov pokazala tudi, da se med podjetji, ki dobavljajo kliničnemu centru, pojavljajo tudi zaposleni v UKC, poroča STA. Vodstvo bolnišnice in ministrstvo za zdravje sta zato napovedala ukrepanje. Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je med drugim povedal, da so ugotovili oddajo naročil brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja oziroma t. i. drobljenje naročil in nejasne metode izračuna vrednosti naročil. Revizorji so tudi ugotovili, da del javnih naročil nima končnega poročila, da je bilo nekaj naročil oddanih po objavljenem zakonskem roku, da manjkajo izjave o lastniških strukturah dobaviteljev ter da se pojavljajo nedoslednosti pri objavi elektronskih kopij sklenjenih pogodb. Prav tako so ugotovili nespoštovanje določb zakona o javnem naročanju za zagotavljanje konkurenčnosti med dobavitelji. Poglobljeno analizo in »nadaljnjo forenzično analizo« bo po Šabedrovih besedah treba opraviti ob ugotovitvi, da se v dobaviteljskih podjetjih pojavljajo tudi zaposleni v UKC Ljubljana. Takih podjetij je nekaj deset. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je poročilo, ki nosi oznako poslovne skrivnosti, predal Komisiji za preprečevanje korupcije in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, ob tem pa je napovedal pripravo in sprejem ukrepov za spremembo poslovanja, da bo v prihodnosti teh tveganj čim manj. »Vse tisto, kar se je dogajalo v preteklosti, moramo razkriti, če bomo dokazali kaj spornega, pa je treba predati naprej,« pa je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot je dejal, je revizija nastala, ker je vlada Roberta Goloba v svet UKC Ljubljana imenovala kompetentne člane, ki so takoj začeli sodelovati z vodstvom UKC in tudi odredili revizijo.

Popisovali veliko uharico

Na Krasu so izvedli že 25. skupinsko štetje velike uharice, naše največje in ogrožene sove. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so rezultati letošnjega popisa, poimenovanega Gugalnica (lokalno ime za uharico je namreč gugo), rekordni. Več kot 160 udeležencev je popisalo 14 teritorijev velike uharice, kar je največ doslej. Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji, pojasnjujejo na DOPPS. Populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednjenapetostni električni vodi. Znotraj petletnega kohezijskega projekta Za Kras so se zato osredotočili na uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo za vrsto smrtonosnih električnih vodov. Uspelo jim je izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah. Rezultati se presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi teritoriji velike uharice, poudarjajo v DOPPS.