Cajhnov jez: ekosistemsko ravnovesje ali gospodarski interesi?

Reke so žile naše narave, ki nosijo s seboj življenje, vodo, in bogastvo. Kljub temu pa človek že stoletja posega v njihovo naravno ravnovesje. Rečne ovire, kot so jezovi, brzice in kanali, so postale neizogiben del naše pokrajine, a s seboj prinašajo skrite, včasih uničujoče posledice.

Radovljica – Zavod REVIVO, nevladna in neprofitna organizacija, ki se ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem vodnih sistemov in tekočih ter stoječih voda, zadnjih pet let veliko pozornosti namenja vrednotenju rečnih ovir na vodotokih. V Knjižnici Antona T. Linharta so v sredo, 25. oktobra, predstavili raziskavo, v kateri so se osredotočili na Cajhnov jez na Savi Bohinjki. Kot je pojasnila Eva Horvat, raziskovalka zavoda, so se za Cajhnov jez primarno odločili zaradi želje lokalne skupnosti po drugačni ureditvi prostora, prekinjene selitvene poti za ribe ter očitnih poškodb na jezu, o katerih je v svoji diplomski nalogi že leta 2016 pisala Maja Muzica. Raziskavo opravljajo v okviru mednarodnega razpisa Open Rivers Programme.

»Septembra smo raziskovali, kakšna je pestrost habitatov nad in pod pregrado ter kakšen je tok reke. Omejili smo se na sto metrov raziskovanja. Nad pragom je na primer večji del reke v naravnem stanju, tok je laminalen, relativno enoten, brez brzic in tolmunov. Prav tako se tam pojavlja veliko manjša pestrost rib. Pod pragom pa je odstotek naravne struge nekoliko manjši zaradi regulacij brežin. Reka se tu razširi, dobi več prostora, tok je raznolik s tolmuni in brzicami, vrstna pestrost rib pa je veliko večja,« je predstavila rezultate in dodala, da se nad pregrado zadržuje tudi večja količina hranil in organskega materiala.

Kdo pridobi največ

V nadaljevanju je besedo prevzel Damjan Habe, prav tako iz Zavoda REVIVO, ki je predstavil izsledke intervjujev, opravljenih z različnimi lokalnimi deležniki, ki so tako ali drugače vpeti v pomen reke. Kot je pojasnil, imajo deležniki različne poglede na Cajhnov jez. »Na podlagi intervjujev smo lahko ugotovili, da je temeljno vprašanje, ali je trenutna situacija Cajhnovega jezu optimalna ali se jo da izboljšati,« je dejal Habe, pri čemer je gospodar Ribiške družine Radovljica Matej Šparovec dodal, da bodo vsi veseli prve velike vode, ki bo jez odplaknila. Dogodek je ves čas spremljala razprava publike, ki je jasno izražala svoja stališča, osredotočena predvsem na to, da imajo od jezu korist le nekateri, večina pa se z njegovim obstojem ne strinja. Jana Kolman iz Civilne iniciative Reši Sotočje je denimo dejala: »Če nam je res mar za okolje in človeka in če gledamo vso to škodo za ekosistem, ki nastaja ob zajemanju vode za malo hidroelektrarno, se sprašujem, ali lahko to presežemo. Ali smo lahko dober zgled, da to presežemo in vrnemo Savi Bohinjki podobo, ki ji gre, in sprostimo kar nekaj kilometrov reke brez ovir?« Slovenski kajakaš Rok Rozman pa je poudaril, da se mu zdi vse skupaj zelo kompleksno, a po drugi strani precej enostavno. »Če stopimo skupaj, lahko veliko dosežemo. Trenutek je pravi, Slovenija potrebuje dober zgled, ki bo kontriral novim gradnjam jezov in preprek. In ne vidim boljšega načina kot z revitalizacijo tega dela Save.«