Javnega vodstva so se udeležile tudi Tatjana Skubic Simovski in njeni hčeri Ariana in Aleksandra, ki je sodelovala pri projektu. / Foto: Primož Pičulin

Dežela prizidkov

Minuli četrtek so v Sokolskem domu v Škofji Loki odprli razstavo Dežela prizidkov. Arhitekturni projekt je potekal v sodelovanju Občine Škofja Loka in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Škofja Loka – Razstava, ki bo na ogled do 7. januarja, po besedah dr. Mitje Zorca z ljubljanske Fakultete za arhitekturo nosi nekoliko izzivalen naslov. »Gradnja prizidkov ima v naši družbi namreč negativen prizvok. Čeprav z njimi lahko hitro zadovoljimo svoje prostorske potrebe – od večjega bivalnega prostora z ateljejem ob stanovanjski hiši ali stanovanja za mlado družino nad stanovanjsko hišo in na primer večje telovadnice ob osnovni šoli – se nam zdi, da obstoječega ne bi smeli kaziti in da bi bila povsem nova in večja stavba boljša rešitev. A če na fenomen prizidkov pogledamo brez predsodkov, v različnih kontekstih in merilih, lahko ugotovimo, da prav prizidave in nadzidave podaljšujejo rabo obstoječih stavb, so orodja zgoščevanja in organske rasti naselij ter priložnost za utrditev ali prilagoditev našega odnosa s krajem,« je na predstavitvi Dežele prizidkov razmišljal dr. Zorc.

Poglobljena študija

Kot je povedal profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, so bila območja obravnave in programska izhodišča za izbrane lokacije opredeljena v sodelovanju s predstavniki Oddelka za okolje in prostor Občine Škofja Loka, mag. Kristino Onufrija in Rokom Vettorazzijem. Obravnavali so območja Podlubnika (območje nizke organizirane gradnje stanovanjskih hiš), Stare Loke, Kapucinskega predmestja in Šolske ulice, Puštala, Klavnice, starega mestnega jedra in Reteč. »Projektni preizkusi in simulacije, ki so bili zasnovani, so obdelani na idejnem nivoju in z mero svobodnega premisleka, ki jo omogoča in zahteva študijski proces. V programskem smislu so razpeti od stanovanjskih stavb do stavb in ureditev za različne družbene programe. Prav vsem projektom so skupni prepoznavanje in nadgradnja obstoječih kakovosti v prostoru, trdno, vendar ne omejujoče sidrišče v zakonitostih prostorskega in stavbnega razvoja ter ne nazadnje tudi skrb za kakovosten in povezan javni – ali bolje rečeno skupni – prostor, h kateremu lahko prispeva vsak dobro premišljen poseg ne glede na merilo, tako javen kot zaseben.«

Javno vodstvo

V nedeljskem dopoldnevu, ko so vrata na široko odprle številne kulturne institucije po državi, so javno vodstvo po omenjeni razstavi pripravili tudi v Sokolskem domu. Zanimivega vodenja dr. Zorca se je udeležilo kar nekaj meščanov, iz Ljubljane so prišle Tatjana Skubic Simovski in njeni hčeri, študentki arhitekture, Ariana in Aleksandra Simovski. »Tovrsten projekt se mi zdi odličen, študenti so zares pridni, pri takih projektih dobijo ogromno znanja, ves čas se nekaj dogaja, na fakulteti, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Cankarjevem domu …« je menila Tatjana Skubic Simovski. Starejša hči Aleksandra je študentka petega letnika in je pri projektu Dežela prizidkov aktivno sodelovala. »Tak način sodelovanja študentov z občino, ki poda neko željo po sodelovanju in urejanju prostorov, je prvi korak študenta v svet arhitekture, industrije, tako da lahko vidimo, kaj nas čaka v življenju. Meni se je zdelo zelo kvalitetno; mislim, da smo se vsi veliko naučili, tudi mentorji. Upam, da bodo naše ideje tudi občini kaj pomagale.« Z njo se je strinjala tudi Ariana, ki je študentka drugega letnika. »Lani sem sodelovala pri razstavi o Retečah, ki je bila na ogled le v prostorih fakultete, zdi se mi prav, da nas tako spodbujajo, saj se veliko naučimo in vidimo, kaj bomo dejansko delali v svojem poklicu.«

Oddajte svoj komentar

Kranj -10°

megla
vlažnost: 89 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

-8/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...