Kolesarska avantura Balkan 2023, 11. del

Prenočili smo v mestu Odrin, ki leži v turškem delu Trakije, blizu tromeje z Grčijo in Bolgarijo. Mesto je bilo od leta 1369, ko je sultan Murat I. zavzel Trakijo, do leta 1453 prestolnica osmanskega cesarstva. Po padcu bizantinskega cesarstva je glavno mesto osmanskega cesarstva postal Konstantinopel, ki se je pod otomansko vladavino preimenoval v Istanbul (Carigrad). Odrin je postal nekakšna druga prestolnica, ker so številni sultani raje vladali iz Odrina (turško Edirne). V 18. stoletju je bil Odrin s 350 tisoč prebivalci četrto največje mesto v Evropi. V času rusko-turške vojne, balkanskih vojn in druge svetovne vojne je mesto utrpelo velike izgube in ima danes 180 tisoč prebivalcev. Glavna znamenitost mesta je Selimova mošeja, ki je bila leta 2011 vključena na Unescov seznam svetovne dediščine. Mošeja je bila zgrajena med letoma 1568 in 1575 v času vladavine sultana Selima II., sina Sulejmana I. Veličastnega, zgradil pa jo je arhitekt Mimar Sinan. Pomembne znamenitosti mesta so tudi Odrinska palača iz 15. stoletja, kompleks sultana Bajazida II. ter več zgodovinskih pokritih bazarjev in karavanserajev, ki so bili namenjeni za nastanitev trgovcev in popotnikov.

Enajsta etapa od Odrina do Kirklarelija je bila dolga 81 kilometrov in je v celoti potekala po Turčiji. Speljana je bila po trasi znane kolesarske poti EuroVelo 13, po kateri smo kolesarili že v drugi in tretji etapi, v četrti pa smo jo zapustili. Pot nas je najprej vodila skozi vasi Küçükdöllük in Sinanköy do mesta Lalapaşa. Nadaljevali smo skozi vasi Taşlimüsellim, Domurcali, Sülecik, Taşlisekban in prispeli do manjšega mesta Süloglu, kjer smo imeli krajši postanek. Privoščili smo si turški čaj, ki ga postrežejo v kozarčkih, in turško kavo, kjer je obvezen dodatek turška slaščica rahat-lokum, ki je v naših krajih bolj poznana pod imenom ratluk. Süloglu leži ob južnem vznožju gorskega masiva Strandža v bližini turško-bolgarske meje. Severno od mesta je akumulacijsko jezero Süloglu, ki služi za namene namakanja in nadzor poplav.

Ta dan smo ves čas kolesarili po asfaltiranih neprometnih cestah, ki so vijugale gor in dol po čudoviti pokrajini mimo polj sončnic, ki so že odcvetele, njiv in pašnikov. Prevladovala je rjava barva, ker je bilo večinoma vse posušeno. Iz mesta Süloglu smo kolesarjenje nadaljevali skozi vasi Keramettin, Dolhan do vasi Kayali, najvišje točke etape (261 m n. m.). Sledil je spust do reke Teke Creek, ki priteče iz akumulacijskega jezera Kayaliköy in na koncu še čez en hrib skozi vas Eriklice do cilja v mestu Kirklareli.