Boljše sodelovanje in številni konkretni ukrepi

Petletni projekt VrH Julijcev je prinesel izboljšanje sodelovanja med devetimi partnerji projekta ter konkretne ukrepe za izboljšanje stanja izbranih zavarovanih vrst in njihovih življenjskih prostorov na območjih Nature 2000 in Triglavskega narodnega parka.

Bled – V javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) so konec leta zaključili petletni projekt, usmerjen v oživljanje pašništva in obnovo kalov na planinah in pašnikih, obnovo in trajnostno upravljanje gozdov, izboljšanje kakovosti voda v Dvojnem jezeru ter usmerjanje obiskovalcev. Partnerji so v tem obsežnem, več kot tri milijone evrov vrednem projektu pridobili evropska in državna sredstva. Med ključnimi rezultati projekta je 15 obnovljenih kalov, označitev in uveljavitev 19 mirnih območij ter nova usmerjevalna infrastruktura za obiskovalce, so poudarili na zaključni konferenci.

Vodja projekta VrH Julijcev Andrej Arih je izrazil zadovoljstvo, da so glavne cilje projekta uspešno uresničili.

Mirna območja s prilagojenimi aktivnostmi

Javni zavod TNP je skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč opredelil mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene, tako da so motnje v naravnem okolju čim manjše. Za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja so vzpostavili 19 mirnih območij na Pokljuki, Voglu, v okolici Triglava, na Mangartskem sedlu in Vitrancu.

Planinska zveza Slovenije (PZS) je skupaj s planinskimi društvi in upravljavci koč v šestih kočah vzpostavila nove informacijske točke, kjer obiskovalci dobijo različne publikacije in gradiva o raznolikosti narave parka, pravilih obnašanja in pomenu ohranjanja narave. Javni zavod TNP pa je za obiskovalce obnovil informacijsko točko na Mrzlem studencu in učno pot Goreljek ter na novo vzpostavil ali obnovil več kot 150 informacijskih tabel.

Boljši pogoji za ptice

Zavod za gozdove Slovenije je za izboljšanje življenjskega prostora zavarovanih gozdnih ptic, kot sta divji petelin in gozdni jereb, očistil 61 kilometrov presek, izvedel čiščenje lesne zarasti v okolici Fužinskih planin in zasadil več kot 15.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst na Pokljuki. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa je v okviru projekta prvič izvajalo telemetrično spremljanje divjega petelina in belke, da bi bolje spoznali življenje teh dveh vrst. Kot je povedal varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, so dobili zelo pomembne informacije.

Potekale so tudi aktivnosti za izboljšanje stanja Dvojnega jezera. Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije je pojasnil, da so izlovili več kot 10 tisoč pisancev in 18 tisoč jezerskih zlatovčic. S tem so število rib v jezeru močno zmanjšali, ni pa jim jih uspelo popolnoma izloviti.

Izboljšave pri Dvojnem jezeru

V koči pri Dvojnem jezeru so uredili dve zunanji suhi stranišči, ki bosta obiskovalcem koče na voljo v prihodnji sezoni. Kot je povedal strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, so sicer načrtovali večji in drugačen obseg del za zmanjšanje vpliva koče na kakovost jezera, vendar so naleteli na zakonodajne ovire in konceptualna razhajanja. Nadejajo se, da bo pilotni projekt suhih stranišč dosegel pričakovane rezultate.

V Bohinju so s pomočjo projekta pet let v poletnem času izvajali brezplačne prevoze na Pokljuko, pri čemer se je interes za prevoze v tem času skoraj podvojil s 67 na 123 potnikov dnevno. Veliko pozornosti so namenili tudi urejanju prometa na Pokljuki, vendar jih, kot je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, izvedba prometne ureditve še čaka.