Kdo je lahko oskrbovalec

S 1. januarjem so v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi urejene pravice oskrbovalcev družinskih članov. Vendar vsakdo ne more biti oskrbovalec, kakor tudi vsakdo ni upravičen do oskrbovalca.

Kranj – Z novim letom je začela veljati prva pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi, preostale se bodo postopoma vpeljevale v naslednjih dveh letih. V skladu z novo zakonodajo se status družinskega pomočnika prevede v status oskrbovalca družinskega člana. »Na Centru za socialno delo (CSD) Gorenjska imamo trenutno v obravnavi 27 zadev, ki čakajo na prevedbo iz pravice do družinskega pomočnika po Zakonu o socialnem varstvu v pravico do oskrbovalca družinskega člana po Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Od 1. decembra do 31. januarja smo prejeli 40 vlog za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Izdali nismo še nobene odločbe, saj nam informacijski sistem tega še ne omogoča,« je pojasnila Branka Brenkuš, strokovna delavka za področje dolgotrajne oskrbe s CSD Gorenjska.

Prednosti, ki jih nudi zakon

Novi zakon prednostno krepi oskrbo na domu in tako omogoča posameznikom, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. Upravičenci in njihovi zavezanci za preživljanje niso več dolžni doplačevanja k pravici. Prav tako ne bo več določene zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, ki je v lasti upravičenca, in nadaljnjih omejitev dedovanja v zapuščinskem postopku. Po novem bo oskrbovalec družinskega člana deležen delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji, če pa bo skrbel za dve osebi, potrebni dolgotrajne oskrbe, pa bo prejemal 1,8-kratnik minimalne plače. Oskrbovalec bo vključen v sistem obveznih zavarovanj, od 1. decembra 2025 pa bo za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana upravičenec dolgotrajne oskrbe deležen nadomestne oskrbe.

Kdo je lahko oskrbovalec

Vsekakor pa je za oskrbovalca družinskega člana treba izpolnjevati določene pogoje. Oskrbovalec je lahko polnoletna oseba, ki je psihofizično sposobna opravljati naloge, je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno bivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko biva, v preteklosti ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, poleg tega pa je treba tudi zapustiti trg dela ali nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, ter opraviti ustrezna usposabljanja.

Vprašanja ostajajo

V povezavi z zakonom se med ljudmi pojavljajo različna vprašanja. Kot je dejala Branka Brenkuš, se na CSD Gorenjska vsakodnevno obrne veliko svojcev, ki bi želeli oddati vlogo za oskrbovalca družinskega člana za svojega bližnjega. »Največ nejevolje se pojavi, ko jim natančno razložimo pogoje za pridobitev pravice, saj ugotovijo, da niso vsi, ki potrebujejo pomoč druge osebe zaradi starostne oslabelosti ali bolezni, že primerni upravičenci oz. da niso vsi svojci primerni kandidati za oskrbovalca družinskega člana,« je razložila in poudarila, da je veliko oseb, ki bi želele postati oskrbovalci, v pokoju ali pa imajo priznano invalidnost prve, druge ali tretje kategorije po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. »Poleg tega pa je tudi veliko klicev brezposelnih svojcev, ki bi želeli preko skrbi za svoje bližnje urediti tudi svoj finančni status, kar pa ni namen dolgotrajne oskrbe.«