Z Gorenjskim glasom na Kras

Na prvem letošnjem izletu popotnikov Gorenjskega glasa smo obiskali Kras in uživali v lepem in toplem vremenu. Obiskali smo Sežano in Divačo.

V času furmanov, torej tik pred izgradnjo Južne železnice, je Sežana doživljala največji razcvet. Bila je prva postaja na poti iz Trsta, zato so se furmani tu pogosto ustavljali in prenekteri je zapravil ves zaslužek. Kasneje so se v Sežano pred vročino umikali pomembni veljaki iz Trsta. V višjih legah je bilo hladneje in vetrovno, zato je bilo bivanje prijetnejše kot ob morju.

Botanični vrt

Med rednimi gosti je bila tudi grška trgovska družina Scaramanga, ki je na robu Sežane, v senci hriba Tabor, kupila posest in na njej zgradila letno rezidenco, vilo Mirasasso z vrtom. Vrt, ki je danes spremenjen v botanični vrt, sta nam predstavili vodički Melita Pirjevec in Kristina Horvat. Popeljali po vseh delih vrta, v grobem pa ga delimo na dva dela. V prvem delu smo lahko občudovali rastlinjak iz leta 1890, ki je pomanjšana kopija schönbrunnskega rastlinjaka na Dunaju. Drugi del je bolj neformalen in grajen v sproščenem slogu z naravnimi jasami, borovim gozdom, nasadom ceder in javorjevo alejo. Dolgo zapuščeni manjši del vrta, ki je po gradnji železnice ostal na drugi strani, je Občina Sežana posodobila v modernističnem slogu. V vrtu raste približno sedemsto rastlin in je zbirka skoraj 170 rastlinskih vrst z različnih koncev sveta. Zanimivo je to, da ga obdelujeta samo dve vrtnarki.

Ogledali smo si tudi Interpretacijski center kraške vegetacije (ICKV), odsev kraške pokrajine in njenega rastlinstva, ki je opremljen z didaktičnimi in interaktivnimi vsebinami in na umetniški način predstavlja skrivnosti podzemnega kraškega sveta, čar kraških gozdov, skladnost kraških travišč, burjo ...

Sprehod po Sežani

Po ogledu vrta nas je lokalni vodnik Bogdan Macarol na kratko popeljal po Sežani. Na trgu pred cerkvijo svetega Martina nam je povedal nekaj zanimivih zgodb iz obdobja največjega razcveta Sežane. Zvedeli smo, kdo je bila Franja Gulič in da je njen obraz naslikan na glavnem oltarju cerkve. Nato smo se sprehodili do osnovne do šole, kjer je bil rojen pesnik Srečko Koso­vel. Njegov oče je bil namreč ravnatelj te šole, zato je lahko v šoli družina tudi živela. Tako je bil Srečko že od malega v stiku s hramom učenosti. Skupaj z vodnikom smo se na kratko popeljali še po Krasu in zvedeli nekaj zanimivosti. Videli smo nekaj tipičnih kraških hiš in kraške vinograde.

Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači

Zatem smo se odpeljali v Divačo, kjer sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: Metka Bučar in Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma.

Že kot otrok je sanjala, da bo postala igralka, in ker ji mama tega ni dovolila, je pri 19 letih zbežala v Berlin. Največja prelomnica je bila, ko je srečala češkega režiserja Gustava Machatýja, ki ji je ponudil glavno vlogo v filmu Erotikon. Film z za tiste čase izzivalno vsebino je pomenil igralkin preboj med zvezde nemega filma. Vrhunec slave je doživela leta 1931, ko so jo povabili v Hollywood. A mož Miodrag jih je postavil ultimat: ali Hollywood ali on. In Ita Rina se je odločila za zakon ter se z možem preselila v Beograd, kjer sta se jima rodila dva otroka, Milan in Tijana. Tako je njena filmska kariera zatonila. V Beogradu je preživela čas druge svetovne vojne, po njej pa ni dobila nobene vidnejše filmske vloge več. Najbrž je bilo tudi možu žal, da so se tako odločili, saj bi bilo življenje v Hollywoodu najbrž lagodnejše. V Škrateljnovi domačiji, ki je prenovljena tipična kraška hiša, smo si ogledali razstavo o Iti Rini. V sosednji stavbi, prenovljenem poslopju, pa Muzej slovenskih filmskih igralcev, kjer so predstavljeni vsi vidnejši igralci, snemalna oprema, kostumi in še marsikaj zanimivega.

Po ogledu smo se odpeljali v vas Lokev, kjer so nam v Gostilni Prunk pripravili okusno kosilo. Čas je v lepem sončnem vremenu kar prehitro minil.