Prikrajšani za socialne veščine

Novela zakona o osnovni šoli prinaša novosti tudi na področju izobraževanja na domu. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, s tem želijo zagotoviti enakovreden izobrazbeni standard tako otrokom, ki se šolajo na domu, kot tistim, ki se izobražujejo v šoli.

Kranj – Po podatkih ministrstva za izobraževanje se v letošnjem šolskem letu v Sloveniji na domu izobražuje 869 učencev od prvega do devetega razreda. Največ otrok, kar 387, se na domu izobražuje v osrednjeslovenski regiji, sledi jih podravska regija, kjer se na domu izobražuje 128 učencev, nato pa je že gorenjska regija s 77 učenci, ki se šolajo na domu. V gorenjski regiji se za to možnost najpogosteje odločijo starši učencev prve triade, v osmem razredu se na domu šolata le dva otroka, v devetem razredu pa en učenec. Kot so pojasnili na ministrstvu, se je število otrok, ki se izobražujejo na domu, intenzivno povečevalo v času epidemije, v zadnjem letu pa je njihovo število upadlo. Uradnih podatkov, zakaj se starši odločijo za to možnost, na ministrstvu nimajo, saj je odločitev za to pravica vsakega starša in jim ni treba navajati razlogov. »Glede na pogovore s šolami in medijske prispevke v zvezi s tematiko pa ocenjujemo, da starši, katerih otroci se izobražujejo na domu, to možnost izberejo predvsem zaradi prepričanja, da lahko svojemu otroku nudijo kakovostnejši in njemu bolj prilagojen način izobraževanja.«

Sin je želel biti del sveta

»Šola ni rožnata in še danes menim, da javni šolski sistem ne podpira odprtosti uma in ustvarjalnosti, ampak ga s prenatrpanimi informacijami in zahtevami ter pretirano tekmovalnim duhom ugaša. Tukaj tudi tiči razlog, zakaj se vedno več družin odloči za šolanje na domu,« razmišlja mama, ki je svojega otroka dve leti šolala na domu, a je zaradi izčrpanosti, ki je vodila v resne zdravstvene težave, to opustila. Za šolanje na domu se je odločila, je pojasnila, ker je v svojem kraju iskala alternativno možnost izobraževanja, ki bi bolj upoštevala psihološki razvoj otroka. »V ta namen nam je v našem kraju skoraj uspelo ustanoviti waldorfsko šolo. Ideja žal ni uspela, saj takratni župan ni želel podpreti naše ideje in nam ni želel pomagati pri prostorski stiski, saj se mu ideja ni zdela smiselna.« Po dveh letih šolanja na domu sin zdaj obiskuje bližnjo javno šolo, kjer je po njenih besedah prav zaživel. »V procesu zdravljenja sem prišla do mnogih spoznanj, kar je bilo na trenutke kar boleče. Eno od spoznanj je, da si je moj sin zelo želel biti del sveta in obiskovati bližnjo osnovno šolo.« Ko se danes spomni družin, s katerimi so se dobivali v času šolanja na domu, vidi mnogo žalostnih obrazov otrok, ki so bili »zaradi ambicij staršev prikrajšani za ključne socialne veščine, ki jih lahko prejmeš le v šoli«. V šoli, je poudarila, ne prejmeš le znanja, ampak tudi pomembne lekcije spopadanja s takšnimi in drugačnimi situacijami, ki jih prinese življenje.

Ker so bili v njihovem kraju prvi, ki so se odločili za šolanje na domu, so bili po njenih besedah deležni številnih obsodb s strani učiteljev. Kot pravi, se je v šoli, ko je sin opravljal izpite ob koncu šolskega leta, rečeno malce karikirano, počutila kot v času inkvizicije. A po vrnitvi sina v šolo so učitelji po njenih besedah kmalu spoznali, da »so normalni ljudje, da jim nočejo nič slabega in jih sprejemajo«. Zelo jo je razveselilo, ko jo je pred kratkim ustavila ena od sinovih učiteljic in ji rekla, da je res lahko ponosna na sina, ker je tako vljuden in moder človek. »Moje spoznanje je torej, da ne moremo spremeniti sveta niti šolskega sistema kar čez noč. Lahko pa spremenimo sebe. En učitelj s hrbtenico, ki zna razmišljati s svojo glavo, ki si upa poučevati po svoji zdravi pameti in zna argumentirati odločitve staršem, je kot zlato za ta čas. Tako se lahko počasi spreminja šolski sistem.«

Šolanje na domu postalo »moda«

Medtem ko so doslej učenci, ki se šolajo na domu, ob koncu šolskega leta izpite opravljali le iz izbranih predmetov, bodo morali po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda. To pozdravlja tudi ravnatelj Osnovne šole Orehek Kranj Drago Zalar, ki pravi, da je bila želja številnih ravnateljev, da bi zaostrili pogoje šolanja na domu. »Šolanje na domu je v zadnjih letih postalo 'moda'. Otrok je opravil dva ali tri izpite, pa je napredoval v višji razred, kar otroke, ki obiskujejo redno šolo, postavlja v neenak položaj.« Razume, da se za šolanje na domu starši odločijo v izjemnih primerih, moti pa ga, da bi nekateri starši v šolah radi izbirali kot v supermarketih. »Vzeli bi le, kar jim ustreza, recimo šolo v naravi in podobno. A če prevzameš odgovornost za šolanje otroka, jo moraš prevzeti v celoti.« V letošnjem šolskem letu imajo v njihovi šoli dva otroka, ki se šolata na domu, oba iz prve triade. »Glede na to, da je šlo torej za nižje razrede osnovne šole, ni bilo težav z doseganjem ciljev na učnem področju. Pozabljamo pa, da šola ni namenjena zgolj pridobivanju znanja, ampak s šolanjem na domu otroci zamujajo socializacijo – ker gre otrokov razvoj naprej, je ta izkušnja neponovljiva,« poudarja Zalar.