Poklon žrtvam ob drugi obletnici vojne v Ukrajini

Podporo Ukrajini izrazili tudi na shodu v Ljubljani

Ob drugi obletnici ruske invazije na Ukrajino so se na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v prisotnosti predsednice republike Nataše Pirc Musar in predstavnikov diplomatskega zbora v Sloveniji poklonili vsem žrtvam ter izrazili nadaljnjo podporo Ukrajini. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je zbrane nagovorila po video povezavi iz New Yorka, kjer se je udeležila zasedanja generalne skupščine in varnostnega sveta Organizacije združenih narodov na temo Ukrajine. Po njenih besedah je nesprejemljivo, da si nekdo v 21. stoletju s silo in z orožjem skuša protipravno prilastiti ozemlje neodvisne in suverene države z mednarodno priznanimi mejami. »Ukrajina že dve leti kaže izjemen pogum in odpor pri obrambi svoje države in naših skupnih demokratičnih vrednot. Izražamo solidarnost z ukrajinskim narodom in se spominjamo vseh nedolžnih žrtev, mater in očetov, ki so izgubili otroke, otrok, ki so izgubili mladost, ter vseh, ki jih je prizadela ta nesmiselna in neupravičena vojna.« Ukrajini je obljubila tudi nadaljnjo pomoč. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila opozorilo Slovenije, da kakršenkoli bo izid te vojne, na katerega Ukrajina kot suverena država ne bo imela enakopravnega in enakovrednega vpliva, ne sme biti in ne bo sprejemljiv za mednarodno skupnost. »Vsak drugačen scenarij pomeni konec mednarodne ureditve, kot smo jo poznali od leta 1945, ureditve, ki je temeljila na suvereni enakosti in teritorialni integriteti držav.« Dodala je še, da je prihodnost mogoče načrtovati in uresničevati samo v miru in stabilnosti ter vladavini mednarodnega prava. Ob obletnici vojne v Ukrajini so tudi v Ljubljani, tako kot še v nekaterih drugih evropskih mestih, pripravili shod v podporo Ukrajini, ki sta ga pripravili ukrajinska skupnost v Sloveniji in ukrajinsko veleposlaništvo v Ljubljani.

Andreja Katič kandidatka za ministrico

Potem ko je predsednik vlade Robert Golob v ponedeljek v državni zbor posredoval predlog za imenovanje Andreje Katič za ministrico za pravosodje, kandidatko danes čaka zaslišanje pred državnozborskim odborom za pravosodje. Novega kandidata za pravosodnega ministra so iskali po odstopu Dominike Švarc Pipan zaradi afere, povezane z nakupom prostorov za potrebe sodišč. Kot predstojnica ministrstva je namreč podpisala 7,7 milijona evrov vredno pogodbo o nakupu stavbe na Litijski cesti. Po njenem odstopu se je v ponedeljek iztekel rok, do katerega je moral premier Golob v državni zbor poslati ime novega ministrskega kandidata oziroma sporočiti, da bo vodenje ministrstva začasno prevzel sam ali to nalogo zaupal komu od ministrov. Andreja Katič je pravosodno ministrstvo vodila že v mandatu vlade Marjana Šarca.

Za skladen regionalni razvoj

Državni svet in Inštitut za ustavno pravo sta v sklopu prizadevanj za uresničitev ustavne določbe o pokrajinah iz leta 2006, ki je bila sprejeta s širokim političnim konsenzom, v ponedeljek v prostorih državnega sveta pripravila posvet, na katerem so se zavzeli za nadaljevanje aktivnosti za pripravo pokrajinske zakonodaje in ustanovitev pokrajin. Kot so poudarili udeleženci posveta, so tudi svetovne in domače krize pokazale potrebo po regionalizaciji, ki bi po njihovem prepričanju pripomogla k učinkovitejšim preventivnim ukrepom na eni in hitrejšemu odzivanju na krize na drugi strani. »Pokrajine oziroma regije kot vmesna stopnja upravljanja med državo in občinami bi zlasti z odločanjem o naložbah regionalnega pomena spodbudile skladen regionalni razvoj in prispevale k zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med posameznimi deli Slovenije,« so sporočili po posvetu in dodali, da je usklajen regionalni razvoj ključen tudi za uspešen zeleni in digitalni prehod.

Izboljšanje položaja študentov

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so v torek pred državnim zborom predstavili svoj predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki vključuje 19 ukrepov, s katerimi bi študentom in tudi dijakom olajšali vsakdanje življenje. Med drugim so poudarili pet ključnih ukrepov: dvig minimalne bruto urne postavke za študentsko delo na 7,58 evra, dvig subvencije za študentsko prehrano na 5,17 evra, omejevanje prispevkov za študij, še posebno, ko gre za storitve, ki so že financirane iz javnih sredstev, uvedbo brezplačnih vozovnic javnega potniškega prometa za dijake in študente, kot to že velja za upokojence, ter zagotovitev brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse študente.