Primer Navalni

Na volitvah, ki bodo marca 2024, bo za predsednika Ruske federacije ponovno izvoljen Putin. Ta se je edinega resnega protikandidata in voditelja opozicije znebil tako, da ga je dal umoriti. Car pač nima konkurence …

Aleksej Navalni (1976–2024)

Aleksej Anatoljevič Navalni je bil ruski politik, pravnik in aktivist, rodil se je 4. junija 1976 v Moskvi, umrl 16. februarja 2024 v kazenskem mestecu Harp, v Jamalo-Nenškem avtonomnem okrožju na severu Rusije. Bil je soorganizator številnih protivladnih demonstracij proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in korupciji, ki prežema njegov avtoritarni režim. Preživel je številne aretacije in zaporne kazni, preživel je tudi zastrupitev z živčnim strupom novičok, dokazano med zdravljenjem v berlinski bolnišnici. Po maratonskem spoprijemu z avtokratskim režimom je boj izgubil v Putinovem gulagu, kjer je umrl v nepojasnjenih okoliščinah.

Adam in Svetlana o Alekseju

»Aleksej Navalni je umrl tik pred drugo obletnico ruske agresije na Ukrajino in tik pred predsedniškimi volitvami /marca 2024/. Naključje, ki vznemirja ves svet. Adam Michnik, eden od voditeljev Solidarnosti in dolgoletni urednik dnevnika Gazeta Wyborcza, je bil šokiran nad novico. Z Navalnim sta v Moskvi leta 2015 skupaj izdala knjigo z naslovom Dialogi. Njegovo smrt je razglasil za 'hud udarec demokraciji po vsem svetu'. Pri tem je spomnil na znamenite besede ruskega filozofa Pjotra Čadajeva, ki je nekoč dejal, da je 'človek koristen svoji domovini le, če jo jasno vidi. Domovini smo vselej dolžni govoriti samo resnico!' Prav to je ves čas počel Aleksej Navalni. Po Borisu Nemcovu, Ani Politkovski in mnogih drugih bojevnikih za resnico je Navalni, kot pravi Michnik, postal še ena žrtev Putinove vojne proti civilni družbi in demokratični Rusiji. Bil je vodja in simbol te druge Rusije. Ta Rusija noče Putinove banditske vojne z Ukrajino. Putin je sovražil Navalnega. Do te mere, da sploh ni hotel izgovarjati njegovega imena. Navalnega je hotel preprosto črtati iz zavesti Rusov, pravi Michnik. Bil je karizmatičen politik. Karizmo je pobral iz tradicij Andreja Saharova, lucidnost in pogum iz del Vladimirja Bukovskega. Navalni ni bil brez napak, a se je znal učiti od drugih. Za razliko od Putina, njegovega morilca, ki misli, da je nepogrešljiv. Tako kot njegovi učitelji, rablji iz KGB. Rusijo pelje v katastrofo in dela vse, da bi jo pokončal, tako kot to počne z Ukrajino. Navalni je Rusijo ščitil pred Putinom in v tem boju dal svoje življenje. Brez njega bo Rusija veliko revnejša, toda (p)ostal bo nekakšen svetilnik Rusije prihodnosti, je prepričan Michnik. / Svetlana Aleksijevič, beloruska Nobelova nagrajenka za književnost, pravi, da je smrt Navalnega odprla vrata vsem diktatorjem sveta. Poslej lahko neomejeno počnejo, kar hočejo. 'Nič se jim ne zgodi. Zanje zakoni ne veljajo. Diktatorji se učijo drug od drugega. Zato se resno sprašujem, kaj se bo zgodilo z več kot dva tisoč političnimi zaporniki v Belorusiji. Od Marije Kolesnikove ni glasu že več kot leto dni. Svetlana Tihanovska že dolgo nima nobenih novic o zaprtem možu. Kaj je z Viktorjem Babarikom, kje je Nikolaj Statkevič? Nič ne vemo o njih, svet pa samo gleda, kako je zlo ušlo z vajeti. Vladimir Putin se ne bo več ustavil. To je novi Hitler, a s tehnologijami, strašnejšimi od tistih iz prejšnjega stoletja. Putin ni politik, ampak kagebešnik. Zato je od njega mogoče pričakovati prav vse. Močna osebnost ne ubija opozicijskih politikov, saj spoštuje nasprotnika. Strah ga je, zato počne to, kar zdaj vidimo. Doma in v Ukrajini.' Aleksej Navalni je rad govoril svojim rojakom: 'Ne bojim se in tudi vi se ne bojte!' Pogosto je razmišljal, kaj bo, če ga ubijejo. 'Če se to res zgodi, to pomeni, da smo izjemno močni. In to moč je vsekakor treba izkoristiti! Zato se ne predajte!' pravi na koncu z oskarjem nagrajenega dokumentarca o njem. 'Ne predajte se!' Zlo namreč čaka prav na to – na apatičnost, strah in molk dobrih ljudi. Zato v boju proti zlu ni predaje! In to seveda še zdaleč ne velja samo za Rusijo.« Stališča Adama Michnika in Svetlane Aleksijevič navajam po članku Branka Sobana z naslovom Dolga sovjetska polarna noč, izšel je v Sobotni prilogi Dela, 24. februarja 2024.

Avtokracija je nad demokracijo

Rusija nima demokratične tradicije, je tradicionalna avtokracija. V Ruskem imperiju so vladali carji, v Sovjetski zvezi generalni sekretarji KP. V Ruski federaciji je po Jelcinovem obdobju v 90. letih, ki je bilo bolj kaos kot demokracija, spet prevladala avtokracija, ki jo pooseblja Putin. Tudi če bi tega na kakršenkoli način odstranili z vrha države, se avtokratska narava ruske oblasti najbrž ne bi bistveno spremenila. Navalni je bil pravzaprav le nepotrebna žrtev sistema, ki ga je ogrožal. Vprašanje demokracije v Rusiji je spet odloženo za nedoločen čas.