Mali modularni jedrski reaktorji

Bi bili mali modularni jedrski reaktorji lahko alternativa oz. dopolnitev novi jedrski elektrarni? Čeprav so šele v fazi razvoja, že vzbujajo pozornost tudi slovenske javnosti.

Kranj – Prehod v nizkoogljično družbo, h kateremu se je zavezala Slovenija, zahteva podvojitev proizvodnje električne energije. V zadnjem času poleg obnovljivih virov energije zato v Sloveniji ponovno oživljamo tudi možnost izgradnje nove jedrske elektrarne, pri čemer pa na Gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da moramo odločitev o gradnji sprejeti čim prej. V zadnjem času pa so vse glasnejši tudi pogovori o t. i. malih modularnih jedrskih reaktorjih (SMR). Čeprav so še v fazi razvoja, pa naj bi bil njihov potencial precejšen zaradi ugodnejše cene, prav tako naj bi ga bilo tudi enostavneje in hitreje zgraditi.

Sodelovanje v programu Phoenix

Slovenija je bila namreč nedavno sprejeta v program Phoenix, v okviru katerega ZDA financirajo svetovalno-tehnične storitve programa za prehod s premoga na male modularne jedrske reaktorje. »Sodelovanje v projektu Phoenix daje Sloveniji priložnost za izpolnitev zavez Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki med drugim predvideva, da bomo preučili možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij,« je ob tem povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen in dodala, da med nove jedrske tehnologije spadajo predvsem tehnologije malih in naprednih modularnih reaktorjev.

V projektu poleg ministrstva sodelujejo še Gen energija, Termoelektrarne Šoštanj, Holding Slovenske elektrarne in svetovalno podjetje Hatch, kasneje pa sta se projektu pridružila še Eles in Uprava za jedrsko varnost. Tehnično-svetovalne storitve za prehod s premogovne na jedrsko energijo bo, kot so sporočili z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, Sloveniji nudilo podjetje Sargent & Lundy, ki velja za vodilno svetovalno podjetje na področju energetskih storitev.

Koliko enot in kje

Na ministrstvu so tako za sodelovanje s Sargent & Lundy že ustanovili projektno skupino za preučitev možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij. Študijo bodo izvedli za konkretne lokacije. Po poročanju nekaterih medijev sta med potencialnimi lokacijami zagotovo Šoštanj in Krško, prav tako pa bi bile lahko vključene lokacije s težko industrijo.

Gospodarska zbornica Slovenije in evropski poslanec Franc Bogovič sta pred dnevi organizirala tudi posvet na to temo. Kot so zapisali, bi morala Slovenija razmisliti o postavitvi nekaj enot na primerne lokacije. »S štirimi takšnimi enotami bi dobili skupno proizvodnjo 1200 megavatov električne moči in okrog 2000 megavatov toplotne moči, kar so sedanje instalirane kapacitete za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje v Sloveniji. S tem bi lahko povsem opustili uporabo premoga za proizvodnjo toplote. Izgradnja bi lahko potekala postopoma po posameznih enotah, kar je investicijsko bistveno manjše breme kot izgradnja ene velike jedrske elektrarne. Več enot pomeni tudi večjo zanesljivost obratovanja in manjšo potrebo po rezervnih virih,« so med drugim zapisali v gradivu ob dogodku. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa je poudarila tudi pomen nadzora nad lastnimi energetskimi viri in zmanjšano odvisnost od zunanjih virov.