Luna nagajiva (14. del)

Posebnost delegatskega sistema

Kot novinar sem leta 1990 z balkona za novinarje spremljal dogajanje na seji kranjske občinske skupščine. Na balkonu je poleg mene sedel moški, ki se mi je predstavil kot Jože Pučnik. Po priimku sem ga že poznal, takoj pa me je presenetila njegova vztrajnost. Z menoj je obsedel še, ko so kolegi že odšli poročat. Dogajanju je sledil še potem, ko se ni dogajalo tako rekoč nič več zanimivega.

V pogovoru mi je povedal, da se tudi ob takšnih priložnostih seznanja s posebnostmi komunističnega sistema v praksi. Zanimalo ga je, kaj pomenijo volitve, na katerih smo izbirali odločujoče ljudi – predstavnike po t. i. delegatskem sistemu, kakšen je sploh ta sistem v praksi. Zunaj sem mu kasneje med sprehodom pojasnil primer, ki se je pred kratkim zgodil v škofjeloški občini in je bil nekako značilen za t. i. delegatsko odločanje.

Delegatske skupine, ki so bile izvoljene na volitvah, so na vsako sejo pošiljale določene delegate iz svojih vrst. Zveza komunistov je poskrbela, da so bili njeni člani v teh delegatskih skupinah izvoljeni v veliki premoči, vanje pa so »za okras« vključili tudi po nekaj ljudi, ki niso bili člani zveze komunistov. Ob manj pomembnih vprašanjih so tako voditelji delegatskih skupin poslali na seje tudi »oporečne« izvoljene člane (kar je v takratnem nepisanem pravilu pomenilo, da niso bili člani ZK) … Ker je bilo pri raznih razpisih večkrat treba potrditi, da je človek »politično neoporečen«, sem nekoč sam zase ob prijavi nalašč malo zlobno zapisal, da sem »oporečen«. Tudi ob znanju tujega jezika sem opozoril, da obvladam srbohrvaščino. To je bilo v času, ko naj bi se jugoslovanski narodi tako ljubili med seboj, že malo pregrešno …

Ob škofjeloškem primeru je šlo za razpis referenduma o samoprispevku za gradnjo šol. Vse so že predhodno razčistili na sejah članov zveze komunistov in v njenih »podružničnih organizacijah« SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva). Za reklamo in prepričevanje je bilo torej že preskrbljeno. Končno so bile resnično velike potrebe po šolskih prostorih, ker so morali ponekod pouk že organizirati celo kot dnevni triizmenski pouk. Kljub temu je veliko ljudi, ki niso hodili na sestanke, menilo, da mora za nove gradnje poskrbeti oblast, ki je mesečno pobirala precej visoke davke … Ob glasovanju na seji Občine Škofja Loka se je zgodilo za tiste čase nekaj nemogočega. Večina delegatov je glasovala proti referendumu! Kaj sedaj?

Voditelj seje je razglasil, da je prišlo do »nesporazuma«, in odločil, da bodo glasovanje ponovili na naslednji seji. Na naslednjo sejo so bili poslani drugi (neoporečni) delegati iz izvoljene delegacije in referendum o samoprispevku je bil z veliko večina sprejet.

Jože Pučnik se je nasmejal, ko sem mu predstavil, kako se v praksi izkaže opevani delegatski sistem, ki so ga sproti po svojih potrebah (lahko tudi dnevno) rokohitrsko oblikovali …