Arhitekturni biseri v objemu narave

Pretekli konec tedna so si obiskovalci v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, ki je pod naslovom Arhitektura novih priložnosti letos potekal že petnajstič, lahko ogledali več kot sedemdeset novih in prenovljenih arhitekturnih projektov ter pomembnih stavb kulturne dediščine po celotni državi.

Na Gorenjskem si je bilo moč ogledati Vrtec Bohinj, Medgeneracijski center Vezenine Bled, Kopališče Radovljica ter Oskrbovana stanovanja Taber in skupni prostor znotraj večstanovanjskega kompleksa ob domu starejših občanov v Šmartnem. Strokovna žirija je v program uvrstila tudi Počitniško hišo Šumica v okolici Rateč, Hišo za iznajdljivo družino v občini Kamnika, Hišo za pet svobodnih duhov v občini Gorje ter Hišo Drevo v občini Cerklje.

Obiskali smo zadnje tri omenjene objekte, kjer smo se pogovarjali z lastniki in arhitekti.

Za iznajdljivo družino

Na travnatem pobočju ob robu gozda v Županjih Njivah si je družina, ki je pred tem živela v stanovanju v središču Kamnika, dom ustvarila s pomočjo arhitekta Mateja Gašperiča. »Želela sva si hiše na podeželju, v naravi, na nekoliko višji lokaciji z razgledom, a še vedno dovolj blizu mesta,« sta pojasnila lastnika, ki sta k projektu pristopila zelo premišljeno in skrbno preučila vsako možnost, ki jima je prišla na misel. Odločila sta se za hišo, grajeno le iz naravnih materialov, ki je po obliki vse prej kot klasična, a v zasnovi sledi klasičnim trendom.

Gre za pritlično hišo z lesenim skeletom, ki je obdan s fasado iz termo smreke in notranjimi površinami z ilovnatim ometom. Skupno obsega 165 kvadratnih metrov površine, dolga je 25 metrov in relativno ozka. Celotni osrednji del je namenjen bivalnemu prostoru, medtem ko je na enem koncu otroška soba, na drugi strani je spalni del, ki na enem mestu združuje kopalnico in spalnico, nadgrajuje ga masažna kad. Čeprav ima objekt več steklenih površin, zagotavlja intimnost in občutek varnosti s tem, da se od brega odlepi le območje spalnice.

Odprta južna terasa, ki se loči od tal in lebdi nad pobočjem, je pokrita s senčnim jadrom, namesto klasične ograje pa ima horizontalne mreže, ki služijo tudi kot mreže za počitek. Severna terasa je vkopana v hrib in pokrita s steklom. Spodaj ob cesti hišo dopolnjuje podzemna betonska lupina, ki poleg nadstreška za avto vključuje tudi prostor za športno opremo in lopo za vrtno orodje.

Kot je pojasnil arhitekt Matej Gašperič, so pri snovanju trčili le ob eno dilemo: kam hišo umestiti. »Če bi jo neposredno ob cesti, bi izgubili pomemben prostor za vrt, a na srečo sta se lastnika strinjala, da jo umestimo nekoliko višje, kje sicer nimata neposrednega dostopa iz garaže,« je dejal arhitekt, ki je izrisal tudi notranjo, po meri narejeno opremo. Lastnika sta z arhitektom ves čas tesno sodelovala, kar je omogočilo uspešno združevanje vseh idej in želja. Gradnja se je začela marca 2020 in bila zaključena oktobra istega leta. Lastnika sta kasneje sama poskrbela za ureditev okolice in zasaditev zelenja. »Čeprav je tovrstna gradnja iz naravnih materialov nekoliko dražja od klasične, vrednost opravičuje vsak vložen evro zaradi bistveno višje kakovosti bivanja, poleg tega vzdrževanje ni zahtevno. Dodatno pa sva z aktivnim sodelovanjem v celotnem projektu in lastnim delom prihranila nemalo denarja,« sta še dodala.

Za pet svobodnih duhov

Arhitekt Matej Gašperič je sodeloval tudi pri arhitekturnem projektu družine Pogorevc iz Zgornjih Gorij, le da je v tem primeru ni snoval nove hiše, temveč sodeloval pri obnovi več kot 120 let starega, a lepo ohranjenega skednja, ki že dvajset let ni več opravljal svoje naloge. Družina je sprva načrtovala gradnjo nove družinske hiše na dvorišču kmetije, ki je vpisana v register kulturne dediščine, a so jim ob ogledu lokacije avtorji namesto novogradnje predlagali obnovo skednja. Družina je bila do ideje o bivalnem prostoru v skednju zadržana, a so jo na koncu le sprejeli in tako skupaj z arhitekti in drugimi strokovnjaki začeli svoje potovanje. »Potrebovali smo prostor za bivanje petčlanske družine, pri čemer smo želeli ostati v objemu narave,« je dejal lastnik Boštjan Pogorevc.

Proces obnove, kjer so lahko načrtovali in risali le do določene mere, je bil dolgotrajen, potekal je kar deset let in bil zaključen lani. Pri tem so po besedah lastnika ohranili, kar je bilo dobrega, kar je bilo slabega, so okrepili, kar je bilo dotrajano, so nadomestili z novim. Ustvarili so dimničen prostor, odprt poleti in prijetno topel ter zaprt za mrzle zime. Poleg nove terase, ki lebdi nad starim gospodarskim dostopom, od zunaj komaj kdo opazi, da je bilo sploh kaj narejenega. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je projekt prepoznal kot enega zglednih primerov, kako se lotiti takšnih obnov.

Družinsko zasnovan prostor združuje bivalni prostor s kuhinjo, kopalnico, spalnico in gospodinjsko sobo (utilitijem) v pritličju, ter otroške sobe in igralnico v galeriji. Spodnji del objekta, kjer je bil nekoč hlev, je ostal nedotaknjen. »Uspešno smo ohranili stavbno dediščino, na katero smo upravičeno ponosni, hkrati pa smo prostoru vdihnili novo življenje, ki bo služilo prihodnjim generacijam še mnogo let. Objekt ne zahteva prilagojenega bivanja, ampak izpolnjuje vse sodobne standarde udobja in funkcionalnosti,« je pojasnil arhitekt Matej Gašperič.

Kot je dodal lastnik, bi ob vseh zahtevah in potrebni dokumentaciji obnovo brez pomoči arhitekta sami težko izvedli. »Imeli smo srečo, da je bil skedenj v takšnem stanju, da smo ga lahko obnovili. Če bi ga morali podreti, bi stroški gradnje močno narasli,« je še povedal Boštjan Pogorevc.

Hiša Drevo

Obiskali smo tudi Hišo Drevo na Šenturški Gori, ki dokazuje, da človek za udobno bivanje ne potrebuje veliko prostora. Po namembnosti je opazovalnica, a ima vse atribute funkcionalne enote na višini krošenj dreves z notranjo infrastrukturo za dve osebi. Stoji na edinstveni lokaciji s čudovitim pogledom na osrednji del Slovenije na robu domačije Grilčevih. Objekt je zgrajen po načrtih arhitekta Boštjana Debelaka, ki pa so, kot je dejal lastnik Gregor Grilc, več kot deset let čakali na izvedbo. Kljub majhnosti, objekt namreč v celoti meri le 11 kvadratnih metrov, je gradnja trajala dve leti in je bila zaključena leta 2021.

Hiška je izdelana iz macesnovega in smrekovega lesa v kombinaciji z železnimi elementi, notranjost je obložena z borovimi ploščami. Enoprostorski objekt zajema spalni del na zgornjem podestu galerije, spodaj je bivalni del z mizico za obedovanje, integrirano kabino za prhanje in ločenimi sanitarijami. V hišo se vstopi po železnih mrežnih stopnicah skozi nagnjena vrata, ki se odpirajo z gravitacijskim mehanizmom iz vitlov, jeklenice in uteži. »Gradnja objekta je zvesto sledila mojemu prvotnemu načrtu, tudi zahvaljujoč investitorju, ki je upošteval vse podrobnosti, vključno s takimi, kot so denimo stikala,« je povedal arhitekt Boštjan Debelak.

Hiša Drevo, ki je sicer redko v uporabi, navdušuje z možnostjo umika v objem narave, od koder lahko opazuješ jelene, ki se prosto pasejo na posestvu, hkrati pa v miru in tišini posvetiš čas sebi, kar je v hitrem tempu sodobnega življenja lahko pravo razkošje.