Kakovostni domovi za prizadete v poplavah

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije na natečaju izbralo dvanajst arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali lastniki hiš, ki so bile uničene v lanskih poplavah, in so upravičeni do nadomestitvenih gradenj.

Ljubljana – Kot so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost, je bil glavni namen natečaja zagotoviti najustreznejše rešitve, ki bodo ljudem, prizadetim v poplavah, zagotovile sodoben, kakovosten in dostopen dom, v katerega se bodo lahko vselili čim hitreje. V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo, dvojček ter vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo uporabniki po vselitvi lahko prilagodili svojim potrebam.

Na natečaj je prispelo 21 elaboratov različnih avtorskih skupin, ki so pripravile 58 predlogov za različne sklope nalog. Natečajna komisija je izbrala 12 arhitekturnih rešitev, od teh pet v kategoriji eno- in dvostanovanjskih stavb, trije dvojčki in štiri vrstne hiše. Na ogled so na spletni strani zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše rešitve pa bodo po napovedih ministrstva v kratkem predstavljene tudi v posebnem spletnem katalogu.

Trajnostni razvoj prostora

Z uspešno izvedbo natečaja je bil po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemena Ploštajnerja storjen pomemben korak pri zagotavljanju varnih domov za tiste, ki so izgubili hiše. »Cilj nadomestitvenih gradenj ni samo, da zagotovijo streho nad glavo, ampak predvsem kakovostno bivanje in varnost nove lokacije, na kateri bodo ti objekti postavljeni, ter trajnostni razvoj prostora,« je ob predstavitvi rezultatov arhitekturnega natečaja poudaril Ploštajner.

Dejal je, da so imeli arhitekti zahtevno delo. »Zasnovati so morali tip hiš za neznane prihodnje stanovalce na bolj ali manj neznani lokaciji. Hiše so morale biti ravno prav velike, prilagojene sodobnim načinom bivanja, dobro umeščene v prostor in dostopne širokemu krogu ljudi,« je pojasnil.

Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jernej Prijon je opozoril, da morajo danes ob umeščanju in gradnji objektov v okolje, ki je nestabilno in po zadnji naravni ujmi ponekod močno prizadeto, odgovarjati na popolnoma nove standarde ohranjanja narave, družbene odgovornosti in dolgoročne vzdržnosti. Če se bodo pripravljene rešitve natečaja izkazale za kakovostne in za naročnike zanimive, po Prijonovih napovedih ne bodo uporabljene samo pri gradnji nadomestnih stavb v okviru obnove po poplavah, ampak tudi drugje, predvsem pa bodo lahko imele pomemben vpliv tudi kot pametni vzorci, vredni ponavljanja v prihodnje.

Natečajna komisija je pri izbiri rešitev posebno pozornost namenila izvedbenemu vidiku in prilagodljivosti objektov potrebam posamezne družine. »Vse izbrane zasnove ponujajo možnost izvedbe tako v konvencionalni klasični izvedbi, torej zidani gradnji, kot v različnih oblikah montažne gradnje, kar pomeni, da bomo na ta način ponudili možnost čim širšemu krogu izvajalcev, da bodo lahko pristopili k izvajanju in s tem tudi pohitrili gradnjo,« je povedal podpredsednik natečajne komisije Gašper Skalar.

Dodal je, da vse ponujene rešitve omogočajo gradnjo z uporabo različnih materialov in na različnih terenskih pogojih. »Tako se omogoča izvedba v cenejši različici in pa tudi nekoliko dražji izvedbi, denimo s kontaktno fasado ali pa z leseno fasado.«

Cenitve objektov

Državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je napovedal, da se bodo cenitve uničenih objektov, za katere je postopek končan, začele v tem tednu. »Cenilci bodo vzpostavili stik z lastniki objektov, da se bodo dogovorili za termine in vse tisto, kar je treba storiti, da bodo cenitve potekale nemoteno,« je dejal. Vzporedno s tem potekajo aktivnosti v zvezi s pridobivanjem zemljišč in umeščanjem objektov v prostor. »Računamo, da bodo ti postopki končani sočasno z drugimi, zato da bomo lahko v drugi polovici leta začeli gradnjo samih objektov,« je poudaril.

Na seznamu za odstranitev je trenutno evidentiranih 348 objektov. Med njimi je tudi osem objektov na Gorenjskem, po eden v občinah Cerklje na Gorenjskem, Medvode in Tržič, dva v občini Gorenja vas - Poljane in trije v kamniški občini. »Verjetno se bo še kakšen objekt pridružil temu številu, saj smo v vmesnem času dobili kar nekaj predlogov občin, da bi preverili varnost posameznih objektov. Poleg tega bodo morda nekateri objekti, ki se jih bo dalo ustrezno zaščititi, umaknjeni s seznama,« je pojasnil Šefic.

Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo na voljo štiri možnosti, in sicer da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.