Pogledi na razvoj občine Naklo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Naklo / četrtek, 19. april 2018 / 22:18  

Namen okrogle mize, ki jo je pred dnevi sklicala Civilna iniciativa in soorganiziral občinski odbor SLS, je bil širši vpogled, tudi (kritična) ocena, kako se razvija občina Naklo.

Naklo – Še nedokončana zgodba v občini je stoodstotno povišanje točke nadomestila o uporabi stavbnega zemljišča (NUSZ) v letu 2015 na račun nepobranega občinskega davka v letu 2013. V ta namen je bila Civilna iniciativa (CI) tudi ustanovljena, Tatjana Stepišnik iz CI pravi, da je bil sklep nezakonit in da morajo občani preplačano dobiti nazaj, namesto da se občinski denar porablja za odvetniške storitve. Župan Marko Mravlja trdi, da je občina v vseh postopkih ravnala pravilno in da je za nastalo situacijo odgovorna republiška finančna uprava. Občan Ciril Ovsenik je dodal, da vendarle ne gre pozabiti, da gre denar, pobran z NUSZ, v izboljšanje kakovosti bivanja občanov. Stepišnikova ocenjuje, da bi bilo treba tudi občinski Odlok o NUSZ prevetriti.

Prihodnost nogometa

Okroglo mizo je vodil Drago Goričan, ki je k besedi povabil občane, ki bi jih glede na tematiko pričakovali več. Precej se je razpravljalo prihodnosti nogometa v Naklem. Merkur v industrijski coni prodaja zemljišče, kjer je zdaj nogometno igrišče, občanu Janezu Štilcu se zdi zdaj prava priložnost, da ga občina odkupi, namesto da razmišlja o večmilijonskem projektu športnega parka z nogometnim igriščem na drugi lokaciji. Župan nasprotno meni, naj bo industrijska cona namenjena podjetništvu, športni park pa sodi npr. k šoli. Štilec je izpostavil še dvoje: za novo mladinsko športno igrišče tik ob avtocesti pričakuje, da bo zaradi negativnih okoljskih vplivov dobilo (vsaj) visoko ograjo, po vzoru okoliških občin pa meni, da bi tudi v nakljanski občini lahko že imeli kakšno večjo zabavno prireditev. Prepričan je še, da denar v občini je, samo prerazporediti ga je treba, ob tem se je obregnil v plačevanje kilometrine direktorju občinske uprave, ki se na delo v Naklo vozi s Ptuja.

Predraga selitev?

Občan Jože Mohorič pogreša strategijo razvoja turizma. Je tudi zaskrbljen, ker se asfaltna baza kljub obljubam še ni izselila iz Podrebra. Pri Gorenjski gradbeni družbi (GGD) pravijo, da so za rušitev asfaltne baze lani dobili gradbeno dovoljenje in da bodo lokacijo sanirali takoj, ko dobijo uporabno dovoljenje za bazo v Gači, ki poskusno obratuje.

Nekdanji župan Ivan Štular ostaja kritičen do po njegovem predrage selitve občinske uprave na lokacijo knjižnice v Naklem. Pravi, da stavba niti nima karakterja upravne stavbe, knjižnica v njej pa je postala premajhna in bodo zdaj dodatni stroški z dozidavo. Dom starejših občanov je bil mišljen kot butični dom, je še poudaril glede na to, da se načrtuje širitev domskih kapacitet.

Komunalna opremljenost do zadnje hiše

Bližajo se roki, ki jih je EU postavila v zvezi s komunalno opremljenostjo. Ali so projekti za Podbrezje, Polico, Okroglo, Žeje, Bistrico pripravljeni, je zanimalo občana in svetnika Ivana Megliča. Boji se, da so zaradi nepripravljene dokumentacije roke za sofinanciranje že zamudili. Župan je pojasnil, da sta v zvezi s tem dve finančni perspektivi in da aktualna narekuje drugačne pogoje, kot jih je imela prejšnja; sofinanciranja EU ni več pričakovati, da pa bo občina opremljenost zagotovila do zadnje hiše. Občan in svetnik Marjan Babič je opozoril, da so Žejani pred dilemo, odgovora pa nimajo: ali bodo imeli male komunalne čistilne naprave (MKČN) ali javno kanalizacijo? Da se ne bi zgodilo, da bi si pravočasno uredili MKČN, potem bo pa občina zgradila kanalizacijo in od njih zahtevala še plačilo priklopa nanjo. Občan Vinko Orehar pri komunalni opremljenosti vidi nejasnosti in pričakuje, da bo to obravnaval občinski nadzorni odbor.

Goričan je še opozoril, da je bil Občinski prostorski načrt sprejet leta 2010 in da naj bi se nabralo že okrog tristo posameznih vlog za spremembe ter da je to treba začeti reševati. Za zemljišče v Gobovcah, ki ga je občina drago plačala z izgubljeno tožbo proti GGD, pa Goričan predlaga izdelavo protipoplavne študije, ki je predpogoj za to, da se zemljišče iz kmetijskega lahko kategorizira v stavbnega.