Dijaki iz treh dežel o vodi in hrani za trajnostni razvoj

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Naklo / četrtek, 31. maj 2018 / 21:57  

V Strahinju se je pred nedavnim končala prva dijaška izmenjava iz mednarodnega projekta Slavit – Slovensko v naravoslovje treh dežel.

Strahinj – Septembra lani so tri srednje šole s slovenskim učnim jezikom iz treh dežel oziroma držav – Državni znanstveni licej France Prešeren iz Bazovice pri Trstu, Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Srednja šole Biotehniškega centra iz Strahinja – začele uresničevati mednarodni projekt iz programa Erasmus+ z naslovom SLAVIT (Slovenija, Avstrija, Italija) z naslovom Slovensko naravoslovje treh dežel. Trajal bo do novembra leta 2019. Odločitev zanj je bila premišljena in tudi utemeljena z željami dijakov, učiteljev in njihovih staršev po aktivni naravoslovni dejavnosti, po laboratorijskem in terenskem delu, po mednarodni dejavnosti, po povezovanju z matičnim narodom in po učenju in znanju slovenščine, ki so jih zapisali v posebni anketi. V projekt so vključene številne dejavnosti in raznoliki načini sodelovanja, glavne pa so dijaške izmenjave na temo naravoslovja, varovanja narave, trajnostnega razvoja in povezovanja teorije z delom v laboratoriju in v naravi.

Pred kratkim se je v Biotehniškem centru Naklo v Strahinju končala prva dvotedenska izmenjava, v katero je bilo vključenih po šest dijakinj in dijakov iz Celovca in Trsta ter 12 dijakinj in dijakov iz Strahinja, ki so bili tudi gostitelji vrstnikov iz partnerskih šol. Tema izmenjave je bila Voda in hrana za trajnostni razvoj. Dijakinje in dijaki so v desetih šolskih dneh ustvarjali v naravoslovnih delavnicah in preživeli noč v naravi v Udin borštu, se urili v izdelovanju jogurta, preverjali svoja spoznanja v laboratoriju, analizirali vodo v šolskem ribniku in reševali številne naloge s področja fizike, matematike in naravoslovja. Strokovne izraze so zapisovali v slovenščini, nemščini, italijanščini in angleščini in tako začeli sestavljati večjezični slovar izrazov, nastajati pa je začel tudi vodnik za učitelje. Vsak od udeležencev je na sklepni slovesnosti prejel tudi karierno mapo, v katero bo lahko zapisoval prelomne dogodke v svojem izobraževalnem in poklicnem življenju. Seveda pa so dijakinje in dijaki med seboj tkali prijateljske vezi, se pogovarjali v slovenščini in spoznavali Slovenijo. V desetih šolskih dneh, od katerih so bili štirje namenjeni pouku, šest pa praktičnemu in terenskemu delu, jim je uspelo sestaviti pevski zbor, ki je presenetil na sklepni prireditvi izmenjave, in narisati logotip projekta.

Ravnateljice sodelujočih šol Loredana Guštin (Trst), Za­lka Kuchling (Celovec) in Andreja Ahčin (Strahinj), koordinatorke projekta na šolah Irena Pecchiar, Irina Kert in Bernarda Božnar ter direktor Biotehniškega centra Naklo dr. Marijan Pogačnik so po prvi od treh dijaških izmenjav (naslednja bo oktobra v Celovcu) prepričani v končni uspeh projekta, ki je edini mednarodni Erasmusov čezmejni projekt, v katerem je povezovalni jezik slovenščina. Že sedaj moramo razmišljati, kako bomo sodelovali po koncu tega projekta, saj se nam bo takšno delo z mladimi bogato obrestovalo, je poudaril direktor dr. Pogačnik.