Valerija Strnad – prva z medicinsko fakulteto

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. avgust 2018 / 09:55

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (160)

Pravijo, da so bili leta 1921 moški v Železnikih zelo ogorčeni in odločeni, da se bodo pritožili. K »babi« zdravnici pa že ne bodo hodili! Tega leta je namreč prišla k njim Valerija Strnad, prva slovenska zdravnica z dokončano popolno medicinsko fakulteto. Hči direktorja Tobačne tovarne v Ljubljani se je rodila 13. avgusta 1880. Po končani gimnaziji je leta 1916 v Pragi diplomirala na Medicinski fakulteti. Najprej je delala v Čeških Budějovicah in srbskem Zaječarju, kjer je s češko ekipo delovala na zatiranju pegavice. V Hrastniku je leta 1919 postala revirska zdravnica za rudarje in tam delala dve leti.

Ogorčene moške v Železnikih je zdravnica po dveh letih dela ohladila s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo. Delala je na velikem področju v času, ko cest praktično ni bilo ali pa so bile slabe. Najhuje je bilo pozimi v podratitovških vaseh, pod gorami zaradi debele snežne odeje. Spredaj je gazil kmet z laterno, za njim pa sta šli zdravnica in njena pomočnica, s palico v roki in z do tal dolgim krilom. Do pacientov so lahko potovali cele ure, vsi trije so nosili nekaj materiala in instrumentov, ki so bili potrebni za porod ali druge posege. Strnadova je kmalu spoznala vse družine v Selški dolini. Ko je prišla k revnim družinam z veliko otroki, je včasih prinesla tudi kakšno hrano ali rjuhe. Marsikateri porodnici in dojenčku je rešila življenje. Na Gorenjskem je bila priznana kot ena najboljših porodničark.

Nekatera zdravila je izdelovala sama ter vodila priročni laboratorij. Po šolah je poučevala in cepila otroke. Bila je tudi vodja krajevnega Rdečega križa, higienik, oglednik mesa, mrliški oglednik ... Med okupacijo v vojni je ranjenim borcem pomagala in z zdravili in sanitetnim materialom oskrbovala tudi bolnišnico Franja. Nekaj ranjenih partizanov je celo skrila v majhno sobico v svoji hiši, ki ji je služila za lekarno in laboratorij.

Po 33 letih dela v Železnikih se je upokojila. Bila je skromna, njeno edino razvedrilo je bil klavir, ki ga je občasno igrala doma. Ljudje niso vedeli, kako bi se ji oddolžili in zahvalili. Komaj so jo prepričali, da je prišla čez cesto v Sokolski dom za poslovitev od sokrajanov. Vso začudeno so jo posadili v prvo vrsto v nabito polni dvorani, kjer so domači igralci odigrali dramo Mire Puc (Mihelič) Operacija. Po končani igri so Strnadovo skoraj odnesli na oder. Pred domom jo je čakal natanko takšen avtomobil, kot so ji ga med vojno vzeli partizani, poleg avtomobila pa je stal šofer Viko Benedik, ki jo je pogosto vozil okrog, čeprav je Strnadova še pred vojno naredila šoferski izpit.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamni Gorici se je 14. 8. 1901 rodil sindikalist Anton (Tone) Toman. Bil je član vodstva krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze.

V Virmašah pri Škofji Loki se je 15. 8. 1913 rodil slovenski zdravnik internist Viktor Volčjak. Med drugim je vodil začetek gradnje partizanske bolnišnice Franja.

V Križah pri Tržiču se je 16. 8. 1815 rodil teolog in narodni buditelj Jernej Dolžan. V strogo cerkvenem duhu je zagovarjal misel, da je vera poglavitni del narodnosti.

Na Visokem pri Kranju se je 19. 8. 1872 rodil urar Janez Eržen. Bil je prvi načelnik čebelarske podružnice in najzaslužnejši za ustanovitev Čebelarskega društva v Cerkljah.