Nova sporna izplačila

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 28. september 2018 / 15:01  

V reviziji na Filozofski fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da so v minulem desetletju nekaterim zaposlenim preko podjemnih pogodb neupravičeno izplačali za okoli milijon evrov dodatkov.

Dolenc se je predstavil

V ponedeljek se je v Predsedniški palači javno predstavil kandidat za guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, ki ga na to mesto predlaga predsednik države Borut Pahor. V primeru imenovanja v državnem zboru je napovedal, da bo zagotavljal stabilnost finančnega sistema in transparentno izvajal ukrepe, ki jih je v praksi mogoče izpeljati. Med glavne osebne in strateške cilje Banke Slovenije je uvrstil tudi pravočasno prepoznavanje makroekonomskih izzivov, okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema, aktivno in prepoznavno vlogo v Evrosistemu, učinkovito delovanje Banke Slovenije ter večji ugled in zaupanje javnosti. Banke v Sloveniji so po njegovem mnenju v dobri kondiciji, v sistemu pa ni velikih tveganj. Skrbi ga prihodnji poslovni model bank oz. t. i. prihodkovno tveganje. »Če bi bila (gospodarska) rast v prihodnjih letih visoka, bi šli lahko po poti pregrevanja,« je ocenil. Predsednik republike Borut Pahor je Dolenca, zdajšnjega viceguvernerja in namestnika guvernerja Banke Slovenije, za guvernerja centralne banke predlagal, ker po njegovi oceni izpolnjuje visoke strokovne kriterije in bo lahko uspešno, strokovno neoporečno, skrbno in neodvisno vodil Banko Slovenije. A Dolenc v državnem zboru (še) nima zagotovljenih 46 glasov podpore. Obeta si jo lahko od SD, DeSUS, SNS in SMC, medtem ko mu podporo že vnaprej odrekajo v SDS, Levici in SAB, v LMŠ in NSi pa se o njej še odločajo.

Sporna izplačila na Filozofski fakulteti

V zadnjem tednu so v javnosti odmevale ugotovitve notranje revizije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, da so v minulem desetletju nekaterim zaposlenim preko podjemnih pogodb neupravičeno izplačali za okoli milijon evrov dodatkov. Po mnenju novega dekana Filozofske fakultete Romana Kuharja naj bi bila sporna predvsem nakazila dekanom in prodekanom, ki naj bi si denar (do 1000 evrov bruto mesečno za dekane in 500 evrov bruto za prodekane) izplačevali kot dodatek za funkcijo, čeprav je to plačilo vključevala že njihova plača. Na omenjeno razkritje se je v sredo odzval tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič in pojasnil, da nekateri pritiskajo nanj, naj spornih izplačil na Filozofski fakulteti ne razčiščujejo, čemur pa se ne namerava ukloniti. Napovedal je več ukrepov, s katerimi bi preprečili nepravilnosti v prihodnje, odgovornost za sporna izplačila pa bodo iskali potem, ko svoje delo opravijo organi pregona. Papič je takoj pozval dekane preostalih 25 fakultet, naj opravijo hiter pregled poslovanja in sporočijo, ali so se sporna izplačila dogajala tudi pri njih. Vsi so odgovorili, da po njihovem najboljšem vedenju tovrstnih praks ni bilo. Papič je tudi že sprejel odstop prorektorice univerze Branke Kalenić Ramšak, ki je bila pred Kuharjem dekanica Filozofske fakultete.

Pahor nagovoril svetovne voditelje

Na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja 73. Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku je v torek avditorij nagovoril tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V govoru je izrazil trdno podporo Slovenije multilateralizmu, vladavini prava in človekovim pravicam. »Nobena država ne bo imela koristi, če bo stremela le k uveljavitvi svojih interesov,« je poudaril Pahor in pozval države k utrditvi multilateralizma kot edinega načina za zavarovanje miru in varnosti za prihodnje generacije. Po njegovem mnenju lahko le mednarodni red na temelju pravil zagotavlja enakopravnost ljudi in držav, ki morajo spoštovati mednarodno pravo, če želimo stabilnejšo, mirnejšo in pravičnejšo prihodnost. Pahor in zunanji minister Miro Cerar sta se ob robu splošne razprave v minulih dneh srečala z nekaterimi drugimi voditelji držav, predsednik republike se je na primer udeležil tudi sprejema ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vodje delegacij.

Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so ta teden sporočili, da so pred kratkim prvič v Sloveniji izvedli sočasno presaditev obeh pljučnih kril. Zahteven poseg je bil prelomen po strokovni plati, obenem pa je pomenil začetek izvajanja celotnega programa presaditev pljuč v kliničnem centru, so razložili. Vodja centra za transplantacijsko dejavnost ljubljanskega UKC Ivan Kneževič je razložil, da so presaditve za slovenske bolnike opravljali na Dunaju, v UKC pa so skrbeli za obravnavo in pripravo na presaditev ter za zdravljenje in sledenje po presaditvi.