Anton Fister in religija razuma

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. januar 2019 / 12:08  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (180)

V Radovljici se je 5. januarja 1808 rodil duhovnik, pedagog, filozof in politik Anton Fister (tudi Füster), ki je močno presegel lokalne okvirje. Oznanjal je – še zlasti za tisti čas – zanimive poglede. Trdil je, da je namen izobrazbe v humanosti. Takšna načela naj bi otrok sprejemal že od začetka pouka, saj je v izobrazbi videl način za premagovanje barbarstva. Prednost je dajal avtoriteti razuma pred avtoriteto osebnosti ali religije. Na temeljih Feuerbachovega iskanja religije človeka je gradil nov pojem religije humanosti – religijo uma. V nemških pisanih delih se je zavzemal za vzgojo v »duhu svobode«, deloma tudi po načelih Jean-Jacquesa Rousseauja. To ga je pripeljalo tudi do izobčenja iz cerkve, na Dunaju pa do obsodbe na smrt …

Filozofski in teološki študij je končal v Ljubljani, kjer je bil leta 1832 posvečen v duhovnika. Do leta 1835 je služboval v Ljubljani, bil do leta 1839 nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu. Leta 1843 je doktoriral na Dunaju, nato pa je bil do leta 1847 profesor veroznanstva in splošne pedagogike na liceju v Gorici, ko je postal profesor teh predmetov na pripravljalni filozofski fakulteti na dunajski univerzi. Pridobil si je sloves uglednega profesorja veroznanstva in leta 1848 končal svoje temeljno pedagoško delo Mentor des studierenden Jünglings (Mentor študentske mladine). To naj bi uporabljali študenti kot vodnik za samoizobraževanje. V njegovih opisih je čutiti vpliv prosvetljenske pedagogike in pedagoških idej novega humanizma. Ko so bila na začetku revolucije 1848 predavanja na univerzi večinoma ukinjena, se je dejavno vključil v razprave o posodobitvi visokošolskega študija. Po marčni revoluciji in zmagi reakcije je bil za opravljanje duhovniške službe suspendiran in izobčen iz cerkve.

V slovensko narodno gibanje se pred letom 1848 ni vključil, vendar se je 20. aprila 1848 udeležil in podpisal odločitev na ustanovitvenem sestanku dunajske Slovenije. Kasneje se je popolnoma opredelil za nemško radikalno smer. Zahteve avstrijskih Slovanov je označeval kot »narodnostno brušenje in petelinje petje«. V dunajskem volilnem okraju Mariahilf je bil izvoljen v državni zbor. Aktivno je sodeloval v oktobrski vstaji. Zaradi odkritega radikalizma in aktivne udeležbe v oktobrski vstaji so ga po zadušitvi vstaje vojaške oblasti najprej zaprle, nato pa mu omejile gibanje. Pobegnil je v Prusijo in nato v Hamburg. Julija 1849 je prišel v London, kjer je deloval med nemškimi emigranti. Oktobra leta 1849 je odpotoval v ZDA. Leta 1856 so ga v odsotnosti na Dunaju obsodili na smrt. Kasneje je bil pomiloščen.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Železnikih se je 1. 1. 1876 rodil socialnodemokratski politik in publicist Anton Dermota.

V Tržiču se je 2. 1. 1861 rodil uradnik, zgodovinar in karitativni delavec Karel Pirc. Med letoma 1879 in 1886 je prakticiral na davkariji v Tržiču, nato na Brdu in v Kranju.

V Železnikih se je 4. 1. 1901 rodil metalurg in metalograf Matija Žumer. Od leta 1951 je bil redni profesor za metalografijo in osnove metalurgije na Tehnični fakulteti v Ljubljani.

V Ljubljani se je 6. 1. 1879 rodil podjetnik, založnik in knjigovez Viljem Požgaj. Leta 1900 je na Kokrškem bregu v Kranju odprl knjigoveznico in kartonažo.