V vrtini ni bil kerozin

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 19. julij 2019 / 10:14  

Po izlitju kerozina v bližini vodnega vira na območju Hrastovelj so v eni od opazovalnih vrtin odkrili prisotnost mineralnih olj. Presenetljivo pa sploh ne gre za iztekli kerozin.

Voda po izlitju kerozina ni onesnažena

Na območju Hrastovelj, kjer je po nesreči tovornega vlaka 25. junija v podtalje odteklo devet tisoč litrov kerozina, so najnovejše analize pokazale prisotnost mineralnih olj na eni od opazovalnih vrtin, medtem ko onesnaženje vodnih virov ni doseglo. Za presenečenje pa so na Agenciji RS za okolje in prostor poskrbeli včeraj, ko so sporočili, da sploh ne gre za iztekli kerozin, a je tudi odkrito mineralno olje zdravju škodljivo. Kdo je povzročitelj onesnaženja, še ugotavljajo. V ponedeljek je sicer kazalo, da sta onesnaženi dve vrtini, a so kasneje ugotovili, da so bili vzorci, vzeti na drugi vrtini, po vsej verjetnosti kontaminirani pri njihovem odvzemu. V Rižanskem vodovodu kljub temu pozivajo lokalno prebivalstvo k varčni rabi vode. Analiza je pokazala, da pitna voda ni onesnažena niti v občini Moravče, kjer so pred dnevi ugotovili onesnaženje tal, podzemnih in izcednih vod, ki naj bi ga z odlaganjem odpadkov povzročilo podjetje Termit. Župan Občine Moravče Milan Balažic in občani zahtevajo, da se Termitu odvzame okoljevarstveno dovoljenje. Balažic napoveduje tudi ovadbe proti vodstvu podjetja Termit ter nekdanjemu vodstvu občine, zahtevali pa naj bi tudi odškodnino za povzročeno škodo.

Parlamentarna preiskava o pregonu Kanglerja

Državni zbor je pred dnevi na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja. Poslanci o tem niso glasovali, saj jo mora državni zbor na zahtevo državnega sveta odrediti v skladu z ustavo. Odreditev preiskave so pozdravili v SDS, NSi in SNS, medtem ko iz vrst koalicije in Levice opozarjajo, da je nedopustna, slišati je bilo tudi napovedi, da v takšni preiskovalni komisiji njihovi poslanci ne nameravajo sodelovati. Državni svet zahteva parlamentarno preiskavo morebitnih zlorab javnih funkcij pri uvedbi več kot dvajset kazenskih postopkov zoper njegovega člana Franca Kanglerja, ki so se na sodiščih vsi končali v njegovo korist. Nad odreditvijo preiskave so razočarani tudi na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer menijo, da gre za politični proces zoper neodvisno pravosodje. Nespoštovanje pravne države, ki temelji na ustavnem načelu delitve oblasti, ima lahko resne negativne posledice, ne le na notranjem, ampak tudi na mednarodnem področju, pravijo. V državnem zboru in svetu so Komisiji za preprečevanje korupcije na njeno zahtevo v sredo že izročili vso dokumentacijo v zvezi z uvedbo parlamentarne preiskave. Komisija je namreč uvedla postopek zaradi kršitve etike in integritete državnega sveta in nekaterih državnih svetnikov. Kot je opozorila, bi v tem primeru lahko šlo za obliko nedovoljenega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo.

Zavrnili novelo o financiranju šolstva

Državni zbor na včerajšnji izredni seji ni znova potrdil novele zakona o financiranju šolstva, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci so morali o noveli vnovič glasovati, ker je državni svet v ponedeljek izglasoval odložilni veto. Za ponovno potrditev bi bilo potrebnih 46 glasov v državnem zboru, ki pa jih koalicija ni zagotovila, saj so se poslanci SMC, kot so napovedali, znova vzdržali glasovanja. Novelo je včeraj podprlo 43 poslancev iz LMŠ, SD, SAB, DeSUS in Levice ter oba poslanca narodnih skupnosti, proti pa so bili tako kot na prvem glasovanju v SDS, NSi in SNS. Če bi bila novela vnovič potrjena, bi država stoodstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne več. Zdaj država financira 85 odstotkov obveznega in razširjenega programa, kar pa je po sklepu ustavnega sodišča iz leta 2014 v nasprotju z ustavo.

Največji selitveni prirast po letu 2008

V Sloveniji je lani selitveni prirast znašal 14.928 oseb, kaj je najvišji selitveni prirast po letu 2008, so izračunali v državnem statističnem uradu. V državo se je skupno priselilo 28.455 oseb, odselilo pa se jih je 13.527. Od tega se je priselilo več kot 4300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov, odselilo pa se je skoraj 6600 slovenskih in več kot 6900 tujih državljanov. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil tako lani že 19. leto zapored negativen, selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že dvajseto leto zapored pozitiven. Največ priseljenih tujcev je bilo iz BiH, največ Slovencev pa se je priselilo iz Nemčije in Avstrije, v ti dve državi so se tudi najpogosteje odselili.