Gorenjski bi dodali tudi Vrhniko

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Nasveti / sreda, 21. avgust 2019 / 19:59  

Najnovejši predlog pokrajinske razdelitve Slovenije v bodoči Gorenjski pokrajini predvideva tudi občine, kot so Vrhnika, Logatec, Horjul ...

Kranj – Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki so ga javnosti predstavili prejšnji teden, je takoj povzročil precej dvignjenih obrvi in začudenih pogledov, tudi (oziroma še zlasti) pri Gorenjcih. V oči namreč zbode predlagana Gorenjska pokrajina, ki bi obsegala tudi občine Vrhnika, Logatec, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer, Brezovica in Borovnica. Če bi državni zbor predlagano pokrajinsko zakonodajo tudi potrdil, bi bila Slovenija s 1. januarjem 2023 razdeljena na enajst pokrajin.

Poleg Gorenjske pokrajine predlagajo še ustanovitev Dolenjske, Goriške, Južne Štajerske, Vzhodne Štajerske, Zahodne Štajerske, Savinjsko-šaleške, Koroške, Primorsko-notranjske, Pomurske in Ljubljanske pokrajine. Njihovi sedeži bi bili v obstoječih mestnih občinah, ki so že danes administrativna in urbana središča regij.

Pokrajinsko zakonodajo je pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, njena ožja skupina pa je zarisala tudi meje predlaganih pokrajin. Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin tako predvideva ustanovitev Gorenjske pokrajine, v kateri bi bilo 34 občin s skupno nekaj čez 384 tisoč prebivalci. Poleg osemnajstih občin, ki sestavljajo gorenjsko statistično regijo in so že povezane v Svet gorenjske regije, bi v bodočo Gorenjsko pokrajino spadale tudi občine Kamnik, Komenda, Vodice, Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravče in Medvode, ki tudi sicer geografsko sodijo na Gorenjsko. Kot že omenjeno, pa bi se Gorenjska na jugu »okrepila« še z v uvodu naštetimi občinami. Sedež pokrajine bi bil v Kranju, sedež pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki.

Na Vrhniki se čudijo, v Kranju še ne komentirajo

Na Vrhniki se zagotovo ne bodo strinjali, da bi bili del Gorenjske pokrajine, je na naše vprašanje odgovoril tamkajšnji župan Daniel Cukjati. »Za prvo informacijo, ki sem jo prejel, sem mislil, da gre za pomoto ali šalo. Zgodovinsko gledano je Vrhnika vedno spadala pod Notranjsko. Tudi sami se imamo za Notranjce, in ne za Gorenjce,« je dodatno pojasnil.

»Želimo si enovito Gorenjsko. Javna razprava o osnutkih zakona o pokrajinah in zakona o ustanovitvi pokrajin se je šele začela, odprta pa bo do konca oktobra. Za komentar je tako še nekoliko prezgodaj, saj je sprva potrebna podrobna razprava in proučitev vseh predlogov s Svetom gorenjske regije, Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije,« pa se glasi prvi odziv kranjskega župana Matjaža Rakovca, ki je tudi predsednik Sveta gorenjske regije, ki ga sestavljajo župani osemnajstih gorenjskih občin.

Predlog ni dokončen

Boštjan Brezovnik, vodja strokovne komisije, ki je pripravila predlog pokrajinske zakonodaje, se strinja, da so meje Gorenjske pokrajine precej neobičajno zarisane. »Predlog je pripravljen na podlagi izsledkov študije o funkcionalnih regijah, ki je pokazala, da je območje Vrhnike in okoliških občin bistveno bolj vezano na Kranj kot na Koper. Odločilna pri njihovi uvrstitvi v Gorenjsko pokrajino je bila želja, da bi bila Ljubljana povsem samostojna pokrajina. Če bi namreč te občine pridružili Ljubljanski pokrajini, bi bile v njej v izrazito neenakopravnem položaju proti Ljubljani. V vsakem primeru gre za kompromisni predlog, ki ni dokončen. Počakajmo, kaj bo pokazala nadaljnja razprava; če bi se izkazalo, da je Vrhniko bolj smiselno uvrstiti v Primorsko-notranjsko pokrajino, strokovna komisija pri tem nima nobenih zadržkov,« je razložil. Brezovnik je kot argument, zakaj bi morala Ljubljana postati samostojna pokrajina, navedel podatek, da slovenska prestolnica nudi kar 26 odstotkov vseh delovnih mest v državi, vanjo pa zaradi službe po nekaterih ocenah iz drugih delov Slovenije dnevno migrira od 90 do 117 tisoč ljudi. »To kaže na izrazito neenakomerno razporejenost delovnih mest in s tem na dejansko centralizacijo Slovenije. Namen našega predloga pa je zagotoviti policentrično ureditev Slovenije in s tem enakomernejši razvoj po vsej državi, s čimer bi ljudem omogočili zaposlitve bližje domu«, je še dejal.

Gre sicer za nov poskus pokrajinske razdelitve Slovenije, ki po Brezovnikovih besedah temelji na zakonodaji, pripravljeni v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja, poteka pa na pobudo državnega sveta in ob podpori združenj občin. Tokrat so koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini. Osnutek zakona so oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je pripravil Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, upoštevali pa so še dnevne delovne migracije prebivalcev in navezanost posameznih občin na regijske centre.