Dr. Franc Križnar med ponedeljkovim predavanjem v Celovcu

Naši so, vendar pozabljeni

Danes, 20. septembra, ob 18. uri bo v domu Slovenskega prosvetnega društva Borovlje pri Cingelcu na Trati proslavitev 130. obletnice ustanovitve Hranilnice in posojilnice Glinje, ene prvih denarnih ustanov Slovencev na Koroškem. Jutri, 21. septembra, se bo ob 17. uri v K&K centru v Šentjanžu v Rožu začelo praznovanje 70-letnice delovanja domačega športnega društva. Po proslavi bo družabno srečanje s Šentjanškimi tamburaši in ansamblom Refuse Collection. V nedeljo pa bodo v farni dvorani v Železni Kapli odprli klekljarsko razstavo.

Znani slovenski muzikolog, raziskovalec in novinar dr. Franc Križnar je v ponedeljek v Mohorjevi hiši v Celovcu z besedo, sliko in glasbo predstavil manj znane Slovence glasbenike, ki so v preteklosti delovali tostran in onstran sedanjih državnih meja. Kot je povedal sam, je bil izziv za tovrstno raziskovanje Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki sta jo napisala koroška slovenska znanstvenika in raziskovalca dr. Katja Šturm - Schnabl in njen sin Ilija. Glasbeniki, ki jih je predstavljal dr. Križnar, so večinoma delovali v 19. in 20. stoletju na območju sedanje Slovenije, pa tudi onstran severne meje. Takrat je bilo to območje del enotne države. Ti glasbeniki so na različne načine ozaveščali prostor tedanje avstro-ogrske monarhije o slovenskem jeziku, glasbi, narodu in še o marsičem, nekateri pa so se od slovenskih korenin tudi oddaljili.

Dr. Križnar je na svoj seznam uvrstil tudi glasbenike, ki so bili doma ali so delovali na Gorenjskem in se je o njih zelo redko kaj slišalo ali prebralo. Prvi med njimi je Jožef Tomažovec (1823–1851), ki je bil rojen v Tržiču in je ustvarjal tudi v Celovcu, kjer je pokopan. Zanj pravijo, da je bil navdušen za slovensko stvar. Manj znan je tudi Jožef Levičnik (1826–1909), ki je bil rojen v Železnikih, kjer je tudi delal in kjer je tudi umrl. Bil je tudi župan Železnikov in je bil pobudnik za ustanovitev tamkajšnjega bralnega društva. Znan je po tem, da glasbe ni le pisal, ampak glasbena dela tudi izdajal. Kot tretjega pa je dr. Franc Križnar opisal Sebastijana (Boštjana) Žepiča (1829–1883) iz Gozda nad Križami, ki je deloval tudi na Hrvaškem, kjer je umrl. Zbiral in zapisoval je ljudske pesmi, tudi iz Tržiča in okolice, in prijateljeval z Janezom Trdino in Matijem Valjavcem. Na Gorenjskem ima korenine tudi Josip Lavtižar (1851–1943), rojen v Kranjski Gori, duhovnik in skladatelj. Kot duhovnik je služboval tudi v Kokri, na Bledu in v Ratečah. Glasbenik, o katerem se je sicer več govorilo in pisalo, vendar kmalu znova začne toniti v pozabo, je tudi Anton Jobst, ki je bil rojen leta 1894 na Brdu/Eggu v Ziljski dolini, umrl pa je leta 1981 v Žireh.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

jasno
vlažnost: 72 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

7/24

sreda

4/24

četrtek

3/22

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

PRIREDITVE / Žiri, 23. oktober 2019

Energija bosanskih piramid

RAZSTAVE / Jesenice, 23. oktober 2019

Dobro jutro, Slovenija

PRIREDITVE / Škofja Loka, 23. oktober 2019

Pripovedke za odrasle

PRIREDITVE / Jesenice, Hrušica, 23. oktober 2019

Za otroke

IZLETI / Kranj, 24. oktober 2019

Planinski izlet: Veliki Javornik (Bohor)

RAZSTAVE / Mengeš, 24. oktober 2019

Hodil po zemlji sem naši ...

PRIREDITVE / Tržič, 24. oktober 2019

Predstavitev knjige Tržič na razglednicah

PRIREDITVE / Jesenice, Hrušica, 24. oktober 2019

Za otroke

 

 
 

 

 
 
 

Robert Klinar novi direktor / 19:42, 22. oktober

Gorenjke, Gorenjci, pozor! Sezone je konec, občinsko redarstvo bo spet merilo hitrost na raznih koncih po blejskih vaseh. Denar mora tečt, ne kapljat.

Robert Klinar novi direktor / 18:43, 22. oktober

Bled je res lep. Žal pa naši občinski uslužbenci, na čelu z županom, skrbijo za vse kaj drugega kot pa za dobrobit občanov. Nekateri uradnik...

Dnevi Jenkove poezije / 16:55, 22. oktober

Kar se teh obletnic pesnikov tiče opažam leto za letom enak, ponavljajoč vzorec.
Pač, ker denar je, nekaj moramo naredit.
ISTA PESEM VSAKO LETO!

Dogčas za crknt.

Državna pomoč čebelarjem / 16:45, 22. oktober

Spet smo mi, ki imamo po eno čebelo, zvisel.

Dars zavrnil pritožbo Gorenjske gradbene družbe / 10:02, 22. oktober

DARS naj se še pozanima pri firmi, ki vrta na avstrijski strani. Grem stavt, da bi to bilo najboljše in najcenejše.

Razstava Po sili vojak 2 / 21:25, 21. oktober

Kar nekaj mobilizirancev so "heroji" potamanili na pragu doma; v Brniški gmajni. Osvoboditev naroda.

Potep po vojvodini (2) / 12:31, 21. oktober

Jedan klub na svetu volim ja za njega iz sveg glasa navijam Vojvodina jedna jedina pola bela pola crvena Novi Sad to je nas grad koji nikad ...