Skrivnosti znanosti škodujejo

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 25. september 2019 / 08:49  

Dne 24. septembra 1501 se je rodil italijanski matematik in filozof Girolamo (Geronimo, Hieronimus) Cardano. Umrl je leta 1576. Bil je matematik, vendar je končal tudi študij medicine. Ker ga niso hoteli sprejeti v zdravniški kolegij, si je izbojeval to pravico z nadaljnjim študijem in izvrstnim, skoraj neverjetnim obvladovanjem stroke. Bil je tudi izvrsten matematik. Po njem se imenujejo obrazci za reševanje algebrajskih enačb tretje stopnje.

Kot človek je bil lump, prevarant in strasten hazarder. Ko mu je kolega matematik Tartaglia zaupal postopek za reševanje kubičnih enačb, ga je Cardano objavil kot izumitelj. Tako si je trajno omadeževal sloves, vendar se postopek še vedno imenuje Cardanovo pravilo.

Cardano je sprožil dilemo o tem, kdo velja za prvega pri nekem odkritju: ali tisti, ki stvar odkrije, ali tisti, ki jo prvi objavi. Ker je vedno mogoče, da nekdo zatrjuje, da je stvar poznal že pred objavo, če je to res ali ne, je obveljalo pravilo, da skrivnosti znanosti škodujejo. Zato se zasluga za nova spoznanja pripiše tistemu, ki ga prvi objavi. To pravilo še vedno velja.

Cardano je prvi izdal klinično sliko bolezni, ki jo danes poznamo kot tifusno mrzlico. Leta 1552 je ozdravil škotskega kardinala astme, in sicer tako, da mu je prepovedal spati na pernici. Bil je tudi astrolog. Prepričan je bil v veljavnost te znanosti in se je v skladu s svojim značajem, lotil posebnosti – poskušal je sestaviti Jezusov horoskop. Zaradi tega je bil nekaj časa zaprt. Cardana je vse življenje spremljala nesreča. Nikoli se ni mogel otresti tesnobe, ker je bil nezakonski otrok. Veliko let je zaradi hazardiranja prebil v ječah, njegov sin je ubil nezvesto ženo in bil obešen, drugi ni bil nič boljši od očeta. Zgodba pravi, da je Cardano s horoskopom določil dan svoje smrti. Ker je bil na tisti dan leta 1576 še vedno trdnega zdravja, naj bi naredil samomor.

Anekdote slavnih

Zaradi debelosti je zdravnik nemškemu skladatelju Johannesu Brahmsu predpisal strogo dieto. »Gospod doktor, nikar tako,« mu je rekel skladatelj. »Povabljen sem na večerjo k Straussu in tam bodo postregli mojo najljubšo jed.« – »Ostanite doma ali pa se ji odpovejte! Vaše stanje je zelo resno,« ga je opozoril zdravnik. – »Prav,« je tiho odgovoril Brahms. »Potem si pa predstavljajte, da me sploh ni bilo k vam na pregled, ampak da pridem šele pojutrišnjem.«

Mlada pianistka je prosila ruskega pianista, skladatelja in dirigenta Antona Grigorjeviča Rubinsteina za nasvet. Zaročenec ji je namreč kot pogoj za poroko postavil zahtevo, da neha igrati klavir. Rubinstein jo je želel slišati. Ko je nehala igrati, ji je rekel: »Svetujem vam, da se takoj poročite!«

Smeh ni greh

»Janezek, ali je očka že preizkusil novo zamrzovalno skrinjo?« – »Še vedno jo preizkuša. Ko je šel noter, sem za njim zaprl vrata, pa po eni uri še vedno ni prišel iz nje.«

Na policiji: »Sedaj mi opišite, kako je potekalo posilstvo.« – »Najprej mi je zavezal oči in usta. Zvezal mi je roke, če jih ne bi razširila, bi mi zvezal tudi noge ...«