Manjka ljudi za delo s starejšimi

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / torek, 1. oktober 2019 / 13:25  

O problematiki starajoče se družbe so spregovorili na okrogli mizi Moje delo je delo za starejše, ki sta jo v torek v Gorenji vasi pripravili Ljudska univerza (LU) Škofja Loka in Občina Gorenja vas - Poljane.

Gorenja vas – V Sloveniji se, tako kot drugod po Evropi, soočamo z velikimi demografskimi spremembami. Zaradi naraščanja starejšega prebivalstva vstopamo v dolgoživo družbo, ki s seboj prinaša velike spremembe v razmerju med starostnimi skupinami, so postavili v izhodišče okrogle mize, na kateri so opozorili tudi na vse bolj pereč problem pomanjkanja kadra s področja nege in oskrbe. To najbolj občutijo institucije, ki skrbijo za blaginjo starejših.

»Potrebe po kadrih s področja nege in oskrbe so velike, zaposlitev je mogoče dobiti takoj, ljudi, ki so se pripravljeni izobraževati in delati na tem področju, pa ni,« je v uvodu poudarila direktorica LU Škofja Loka Petra Rozman. Tako so pred časom želeli v Gorenji vasi organizirati izobraževanje odraslih za poklic bolničar negovalec, a ni bilo dovolj kandidatov za izvedbo izobraževanja. Po besedah Klavdije Kobal Štraus z ministrstva za zdravje se v Sloveniji povečuje delež starejših. »Delež starejših nad osemdeset let se bo s sedanjih pet odstotkov povečal na 11 odstotkov v letu 2050.« Ob tem pa se je spremenila socialna mreža, saj tradicionalna razširjena družina, v kateri bi mlajši skrbeli za starejše, vse bolj izginja, zato se zastavlja vprašanje, kako zagotoviti kakovostno formalno oskrbo starejših, pa tudi vprašanje dostopnosti do teh storitev, je poudarila Klavdija Kobal Štraus. Zato so že sprejeli strategijo dolgožive družbe, v katero so vključili tudi skrb za starejše oziroma vse generacije. V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi državami v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj nadpovprečno število zmogljivosti na področju institucionalne oskrbe starejših, a je pritisk na te institucije kljub temu izredno velik, posledica pa so čakalne vrste. »Razlog je v tem, da imamo slabo razvito oskrbo na domu, zato določene storitve niso dostopne in tako nimamo možnosti izbire.« V prihodnje si na ministrstvu želijo ureditve enotne vstopne točke, kjer bodo posamezniki dostopali do informacij tako o dolgotrajni oskrbi kot zdravstvenih in socialnih storitvah za starejše. Ob tem pa znova trčimo tudi na pomanjkanje kadrov na področju dolgotrajne oskrbe, je opozorila, zato je nujna promocija poklicev s tega področja.

Ravnateljica Srednje šole Jesenice Monika Lotrič je pojasnila, da so prenovljenemu programu zdravstvene nege, ki ga izvajajo v njihovi šoli, dodali še oskrbo, a zanimanje za te poklice upada. To je tudi posledica tega, kako se v zadnjem času poklic medicinske sestre prikazuje v javnosti, je opozorila. Od petdesetih dijakov, ki na leto končajo šolo, se jih po njenih besedah v zdravstvu takoj zaposli le četrtina. »Tri četrtine jih nadaljuje šolanje, od tega pa jih tri četrtine še pred koncem prvega letnika opusti študij in se zaposlijo zunaj zdravstva, na našem območju je to najpogosteje v gostinstvu.« Razen tega jih vse več odhaja na delo v Avstrijo ali Nemčijo, kjer jih čaka boljši zaslužek.

Na težave pri pridobivanju kadra je opozorila tudi direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka Silva Košnjek, poleg tega je povprečna starost zdravstveno negovalnih delavcev pri njih ta čas 49 let. Po njenem prepričanju bi bil potreben sistemski pristop na področju zagotavljanja teh kadrov. Opozorila je še na problem prostega časa, ki prav tako zmanjšuje privlačnost tega poklica. »Vsak, ki se odloči za ta poklic, se zaveda, da bo delal tudi ob koncu tedna in za praznike, a zaradi zastarelih normativov so redkokdaj potem sploh prosti, kar je za zaposlene zelo utrujajoče.« To opaža tudi Metka Medved iz kranjske območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. »Za zaposlene sta poleg plačila pomembna tudi prosti čas in pogoji dela.« Pri individualni pomoči starejšim, da ostanejo aktivni v domačem okolju, so zato lahko v pomoč tudi prostovoljci, je poudarila Zala Krelj iz škofjeloške enote Centra za socialno delo Gorenjska. »Seveda z njimi nikoli ne bomo mogli nadomestiti ustrezno izobraženih kadrov, so pa lahko dodana vrednost,« je razložila in dodala, da želijo vzpostaviti kontinuirano pomoč, skozi katero bi opolnomočili posameznike in tako prispevali k boljši kakovosti življenja.