Franc Ahačič in njegovi iz Tržiča

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 20. oktober 2019 / 17:33  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (221)

Eden najbolj priljubljenih tržiških glasbenikov je bil Franc Ahačič, ki se je rodil 15. oktobra leta 1903 v Tržiču. Njegov oče Karel je bil cerkveni organist. Družina je bila tesno povezana z glasbo, preživljali pa so se s tradicionalno tržiško kosarsko obrtjo.

Ker je bil Franc glasbeno izjemo nadarjen, so ga vpisali v srednjo šolo za organiste, vendar je šel raje v uk in postal čevljar. V prostem času se je posvečal dedovim citram in postal pravi virtuoz, ki je osvajal staro in mlado. Njegov glasbeni repertoar je obsegal klasično glasbo in tudi narodne pesmi ter napeve, ki so jih pogosto izvajali kar v družinskem krogu. Poleg igranja citer se je ukvarjal tudi z zborovodstvom, prepeval v številnih zborih ter nastopal v gledaliških predstavah in operetah v Tržiču. Leta 1938 je izredno zaslovel za nastopom na Radiu Ljubljana, ko se je, takrat v živo, predstavil prvi Gorenjski trio. V zasedbi so igrali Avgust Stanko (harmonika), Rudolf Ahačič - Martinčkov (kitara) in brata Franc Ahačič (citre) ter Ivan Ahačič (vokal).

Franc Ahačič je zložil nekaj kompozicij za citre. Najbolj znameniti sta skladbi Pod Karavankami in Slovo majerice od planin. Svoje znanje je z veseljem delil z mlajšimi, saj je na svojem domu poučeval tako citre kot tudi kitaro. Bil je izvrsten interpret Freindorferja (Pot k srcu), po drugi svetovni vojni pa tudi melodij Antona Karasa iz filma Tretji človek. Umrl je 21. junija 1990.

Družina Ahačič je prišla v Tržič že pred letom 1650, verjetno iz Bele krajine ali Hrvaške. Izdelovanje kos oziroma kosarska obrt je bila v Tržiču pogosta. Tu je tudi Jurij, rojen 13. aprila 1790, odprl delavnico, ki je bila ena izmed devetih tržiških kosarnic, od katerih so bile kar tri last družin Ahačič. Kajetan, rojen 2. avgusta 1824 v Tržiču, je prevzel očetovo delavnico. Leta 1856 se je poročil s Terezijo, rojeno Miklavčič, leta 1863 pa kot vdovec s klobučarjevo hčerko Barbaro, rojeno Hicinger. Zaslovel je tako, da je imel kupce tudi v drugih deželah. V cehovski knjigi tržiških kovačev je Jurij leta 1873 omenjen kot učni mojster, ki je svojega vajenca malo pred smrtjo proglasil za kosarskega pomočnika. Po smrti je vodenje obrata prevzela in do leta 1897 uspešno vodila vdova Barbara. Leta 1884 je obrt utrdila z nakupom fužin, ki so bile nekdaj last tržiških zemljiških gospodov (tudi maršala Radetzkega). Zaposlovala je štiri pomočnike in vajenca.

Sin Franc Ahačič je podjetje prevzel leta 1897. Prvi stroj v obratu so montirali leta 1895, nove kovaške peči postavili leta 1910. Svoje izdelke so prodajali doma in v tujini. Franc je bil med soustanovitelji Slovenskega izobraževalnega društva ter Hranilnice in posojilnice in tudi med ustanovnimi člani Planinskega društva Tržič. Bil je prvi slovenski župan v Tržiču (1913–1921). Leta 1928 ga je nasledil sin Kozma, ki je sicer študiral pravo. Obrat so postopoma spremenili v sodobno tovarno. Kozma je tovarniško poslopje v Njivi v letih 1940–1945 na novo pozidal in elektrificiral, vendar je bilo podjetje leta 1947 podržavljeno.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 14. 10. 1794 rodil skladatelj in nabožni pesnik Luka Dolinar. Objavil je pet zvezkov svojih pesmi in zanje posebej knjižice napevov.

Na Hotavljah v Poljanski dolini se je 15. 10. 1857 rodil jezikoslovec in literarni zgodovinar Luka Pintar, ki se je uveljavil kot prešernoslovec.

V Javorjah v Poljanski dolini se je 16. 10. 1818 rodil pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran. Bil je mecen ljubljanskih dijakov. Zanje je ustanovil Dijaško kuhinjo.

V Dražgošah se je 16. 10. 1857 rodil učitelj Luka Jelenc. V Šenčurju je dosegel, da so namesto prejšnje enorazrednice dobili dvorazrednico.