Staranje v alpskem svetu

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 23. oktober 2019 / 07:12

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v okviru območnih enot Kranj in Nova Gorica prejšnji teden organiziral konferenco z naslovom Priložnosti za aktivno in zdravo staranje v alpskem svetu. Predstavljeni so bili tudi čisto konkretni ukrepi, med drugim na primeru občin Kranjska Gora in Jezersko.

Gozd - Martuljek – Domači in tuji strokovnjaki so predstavili različne prakse s sedmih področij projekta ASTAHG – sociale, zdravstva, neodvisnega življenja, dolgotrajne oskrbe, kulture in turizma, skrbi za dobro počutje ter mobilnosti in transporta. Iz gorenjske regije so v projekt vključene občine Kranjska Gora, Jesenice, Bohinj, Bled, Tržič, Cerklje in Jezersko. Kot je povedala prim. Alenka Hafner, predstojnica kranjske območne enote NIJZ, so to občine, ki pokrivajo približno trideset odstotkov vseh prebivalcev Gorenjske in imajo poleg tega, da pokrivajo del alpskega sveta, določene skupne lastnosti. Z izjemo Cerkelj se vse starajo hitreje od gorenjskega in slovenskega povprečja. Po podatkih statističnega urada je bil delež prebivalcev, starih osemdeset let in več, v letu 2018 med temi občinami najvišji v občini Kranjska Gora s 7,7 odstotka, sledi ji Bohinj s 7,3 odstotka, najnižji odstotek, 4,1, ima Jezersko.

Rešitve so lahko preproste

»V naši državi smo s sprejemom Strategije dolgožive družbe prepoznali velik izziv aktivnega in zdravega staranja za nas vse. Ukrepi v akcijskih načrtih bodo morali upoštevati tudi posebnosti odmaknjenih področij, kar vedno bolj poudarja tudi Evropska komisija skozi svoje mehanizme. Lokalna implementacija v kontaktu s posamezniki, ki jim je določena aktivnost v pomoč in podporo, je pri vsem ključna,« je poudarila doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš iz NIJZ. Da je treba razmišljati tudi o povsem konkretnih in preprostih rešitvah v odmaknjenih področjih, je prepričana. »Če na primer šolski avtobus pelje otroke v šolo, zakaj ne bi istočasno peljal še starejših k zdravniku.« Dostopnost do storitev namreč pomembno vpliva na kakovost življenja.

Pomembna dostopnost do zdravstvenih storitev

Demografski podatki kažejo, da bo delež prebivalstva, starega 65 in več, leta 2057 predvidoma znašal 31 odstotkov prebivalstva (v primerjavi z 19 odstotki prebivalstva v letu 2017). Dinamika staranja prebivalstva je še posebej v odmaknjenih področjih zelo hitra. Župan Jezerskega Andrej Karničar je navedel nekaj ukrepov v korist starejših: »S sedmim novembrom bo na Jezerskem namesto enkrat na teden splošna ambulanta delovala dvakrat na teden, prav tako lekarna, kar je zelo pomembno z vidika dostopnosti do zdravstvenih storitev. S socialnega vidika pa je zelo pomembno, da so starejši povezani in dejavni v društvu upokojencev, s tem se ne počutijo osamljene, odrinjene. V zadnjih letih nismo imeli povpraševanj po storitvi pomoči na domu, a zna do njih priti. Tečejo pa že pogovori o priključitvi v sistem Prostofer, to je vozilo z voznikom prostovoljcem, ki starejše odpelje po opravkih, na pregled k zdravniku ...«

Prilagodljivost delovno aktivnim starejšim

Dr. Magda Zupančič, sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je poudarila, da ima alpska regija svojo specifiko s pogosto razpršeno gradnjo in zato izoliranimi okviri pomoči. Po njenem je treba zagotoviti takšne pogoje, ki bodo tudi starejšim še delovno aktivnim omogočili večjo prilagodljivost, npr. z delom od doma. Po drugi strani pa, ko posameznik odide v pokoj, družba več ali manj nima več informacij, kaj se dogaja z njim, s starostjo pa prihaja do vedno več težav, npr. zdravstvenih, mobilnih, oskrbnih. Zato, kot dodaja Zupančičeva, je za poselitev predvsem alpske regije pomembno, da se omogoči neki minimalni okvir spremljanja starejših predvsem z vidika varnosti, preventive v smislu zagotavljanja zdravstvenih, socialnih in drugih storitev tudi zato, da starejši lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju.

Pomembna tudi socialna vloga občine

Podžupan Občine Kranjska Gora Bogdan Janša je potrdil, da demografska slika ni najbolj rožnata in da se starost prebivalcev zvišuje. Z določenimi ukrepi zato občina želi čim bolj olajšati njihovo življenje, kot je navedel: »Eden zadnjih ukrepov za starejše je projekt Prostofer, zelo dobro sodelujemo z Domom starejših Viharnik, vsako leto na skupno kosilo župan povabi občane, stare devetdeset let ... Druge ukrepe občina zagotavlja skozi proračun. Izdatno financiramo društvo upokojencev, društvo invalidov in druge in tu se pokaže ta socialna vloga občine: zagotoviti vsem najboljše možne pogoje in ne zanemariti nobene skupine občanov.« Kot je še poudaril Janša: kakor je lepo in za zdravje ugodno življenje v alpski občini (svež zrak, možnosti za gibanje ...), pa primarni prebivalci ne smejo trpeti zaradi sekundarnega obiska, ki se na račun turizma enormno povečuje.