Kdo si lahko privošči kredit

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 13. november 2019 / 18:47  

Ukrep Banke Slovenije, da s prvim novembrom omeji kreditiranje prebivalstva, je v večjem delu javnosti naletel na kritične odzive.

Štiričlanska družina z dvema povprečnima neto plačama bo denimo lahko dobila le šestdeset tisoč evrov kredita, kar je za nakup primernega stanovanja odločno premalo. Že družina z dvema neto plačama po 928 evrov (takšnih zaposlenih je 114 tisoč), pa stanovanjskega ali potrošniškega kredita sploh ne bo več dobila. Po približnih ocenah si kredita odslej ne more več privoščiti več kot tristo tisoč Slovencev.

Argument Banke Slovenije je, da bodo z ukrepom omejili tveganja za finančno stabilnost, ki nastajajo ob čezmernem zadolževanju prebivalstva. Sporoča, da se Slovenci zadolžujemo nepremišljeno in preko svojih zmožnosti. Obseg potrošniških kreditov namreč znaša že 2,91 milijarde evrov, s čimer je že dosegel raven pred veliko finančno krizo leta 2008, podaljšuje pa se tudi ročnost vračanja kreditov.

Na drugi strani kritiki trdijo, da je ukrep neživljenjski, omejevalen, da prav tistim z najnižjimi dohodki jemlje možnost, da nekoč pridejo do lastniškega stanovanja, ki za večino vodi le prek najema stanovanjskega posojila. Tiste, ki gledajo širšo sliko, skrbi, da bo ukrep negativno vplival na potrošnjo v maloprodaji in nakupe stanovanj, posledično pa na nižje prihodke države iz naslova davkov. Kritični so v združenju bank in trgovinski zbornici, kjer menijo, da bo imel ukrep negativne posledice za gospodarsko rast.

Potem ko so v času krize njene posledice najbolj občutili prav najšibkejši in ko v javnosti vsake toliko odmevajo novice o milijonskih odpisih dolgov nekaterim posameznikom ali podjetjem, je jeza številnih Slovencev še toliko večja. Kako si privoščiti lastno stanovanje, če ti ob nizki plači zanj ne nikoli ne bo uspelo privarčevati, kje dobiti denar ob nepričakovanem, nujnem strošku, če imaš plačo, ali pokojnino (kot 57 odstotkov upokojencev) prenizko za najem potrošniškega kredita?

V Banki Slovenije sicer menijo, da bo ukrep omejil socialne stiske ljudi, do katerih prihaja zaradi nezmožnosti odplačevanja kreditov. A boljša rešitev za takšne primere bi bile višje plače in aktivnejša stanovanjska politika ter zagotavljanje večje blaginje za vse. Konec koncev pa tudi finančno opismenjevanje v šolah, ki bi se začelo že v mladih letih in bi ljudi naučilo ravnanja z osebnimi financami ter preprečilo marsikatero nespametno odločitev posameznika.