Konrad Pleiweiss in njegov pečat Kranju

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. februar 2020 / 16:12  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (237)

Rodbina Pleiweissov je dolgo dajala poseben pečat Kranju. Med tistimi, ki so še posebej izstopali, je bil tudi trgovec Konrad Pleiweiss, ki se je rodil 16. februarja 1856 v Kranju kot peti otrok Valentinu starejšemu in njegovi prvi ženi Tereziji Smrekar iz Škofje Loke.

Konradova žena je bila Joanna Kopecky. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Vsi so bili zavedni meščani, ki jim ni bilo vseeno, kam se bo usmeril razvoj mesta. Njegov najstarejši brat je bil znani zdravnik, veterinar, urednik in novinar dr. Janez Bleiweis.

Oče je Konrada določil za naslednika v kranjski trgovini in v podjetju volnenih odej – kocariji. Zato ga je leta 1835 poslal na usposabljanje za trgovca na Dunaj. Leta 1843 mu je oče prepustil vodenje poslov. Kmalu je razširil svojo dejavnost. Zato je kupil v Kranju dve sosednji hiši Mesto 186 in Mesto 187. Tako je povečal prostore trgovine in skladišča. Leta 1844 je na jesenski obrtni razstavi v Ljubljani že dobil srebrno svetinjo za najboljše in najlepše blago. Ko se je oče Valentin leta 1850 z drugo ženo preselil v Ljubljano, mu je predal tudi hišo Mesto 184. Konrad je naslednje leto kupil še sosednjo hišo Mesto 183 in vse združil v eno stanovanjsko enoto. V njej je živel do svoje smrti.

Predvsem leta 1847 je bil Konrad pogost klient advokata in pesnika dr. Franceta Prešerna. Skupaj z očetom sta postala njegova prijatelja in ga v času Prešernove bolezni tudi obiskovala. Konrad je med vsemi Kranjčani daroval največ (10 goldinarjev) za nagrobni spomenik Francetu Prešernu. Sedanjega so postavili leta 1952 v starem kranjskem pokopališču, v sedanjem Prešernovem gaju. 

Po marčni revoluciji na Dunaju leta 1848 je bil Konrad višji oficir Kranjske narodne straže. Vzdrževali so red in mir v mestu in varovali premoženje pred nepridipravi. Leta 1850 je bil odbornik občinskega odbora in leta 1855 je postal mestni svetovalec pod županom Konradom Lokarjem. Za mestnega odbornika je bil ponovno izvoljen leta 1861.

Zadnji dve leti življenja (od januarja 1863 do januarja 1865) je bil dejaven član kranjske Čitalnice in tudi njen blagajnik. Leta 1864 je tudi finančno pripomogel, da niso prodali kranjske mestne hiše.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Retečah se je 10. 2. 1873 rodil matematik, fizik Valentin Kušar. Do leta 1921 je poučeval na gimnazijah v Kranju, Kopru in Ljubljani. Leta 1919 je začel predavati eksperimentalno fiziko na novoustanovljeni Tehnični fakulteti v Ljubljani.

V Ljubnem na Gorenjskem se je 11. 2. 1801 rodil duhovnik, pisatelj Jožef Rozman Trebanjski.

V Bistričici pri Kamniku se je 11. 2. 1852 rodil gorski reševalec, vodnik, lovec, lovski čuvaj Valentin Slatnar (Slattnar) – Bôsov Tine. Med rekrutiranjem v vojsko je bival v pastirskih in drvarskih kočah v bistriških gozdovih in se preživljal z delom in divjim lovom.

Na Jesenicah se je 11. 2. 1894 rodil predvojni župan Valentin Markež. Bil je preganjanec nacizma in komunizma. Markež je županoval do nacistične okupacije aprila leta 1941, ko so ga takoj odstavili. Tako kot Nemce je po številnih komunističnih umorih v gornjesavski dolini zavrnil tudi sodelovanje z OF. Z družino je emigriral v Argentino.