Pesmi in tragedija Vide Jeraj

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. april 2020 / 12:20

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (244)

Ena od najuspešnejših slovenskih pesnic je Vida Jeraj, ki se je rodila 31. marca 1875 na Bledu. Njeno pravo ime je Frančiška (Franica) Vovk. Njen oče France Vovk iz Vrbe je bil sin Prešernove sestre Mine. Vdan je bil pijači in zato zelo nasilen. Zapravil je celo družinsko posestvo. Mati Neža je bila podjetna in temperamentna, vendar povsem neusklajena s soprogom. Zaradi stalnih družinskih sporov je mala Frančiška odraščala v neprijetnem vzdušju. Mati je prodala zadolženo posestvo in se je s Franico odpravila po svetu za delom.

Franica se je šolala na Bledu in pri uršulinkah v Ljubljani, kjer je bila tako zatirana, da si je prvič poskusila vzeti življenje. Nadaljevala je šolanje v meščanski šoli Dunajskega Novega mesta, učiteljišče v Ljubljani pa je obiskovala štiri leta in ga končala z odliko.

Po končanem šolanju leta 1895 se je zaposlila kot učiteljica v Zasipu pri Bledu, od tam je odšla v Ljubno na Gorenjskem, do leta 1901 pa se je poročila z violinistom Karlom Jerajem, članom dunajske dvorne opere. Preselila sta v Purkersdorf blizu Dunaja, kjer je tudi preživela prvo svetovno vojno. V dvajsetih in tridesetih letih je bila v slovenskem javnem prostoru skoraj pozabljena. Na Dunaju je rodila tri hčere in sina. Leta 1908 ji je umrl sin in tega vse življenje ni mogla preboleti. Leta 1919 se je z družino vrnila v Ljubljano, ker je soprog Karel dobil službo profesorja na Slovenski glasbeni matici.

Vida Jeraj je bila vse življenje vitalen del slovenske moderne. V Ljubljani se je znova vključila v umetniško sceno in leta 1921 objavila svoje starejše pesmi za otroke in v zbirki Iz Ljubljane čez poljane objavila nekaj svojih novih pesmi. Napisala je tudi otroško igrico v verzih Desetnica, ki jo je uglasbil njen mož. Postala je članica Društva slovenskih leposlovcev, odbornica Slovenske matice in Socialno gospodarskega in kulturnega ženskega društva. Po šolah je s skupino pravljičark prirejala pravljične ure.

V povojnem času so revije njene pesmi pogosto odklanjale. Razočarana je pisala svojim že odraslim hčerkam: »Pajek prede mreže okoli mene vedno gosteje.« Počutila se je pozabljeno in nepomembno. Ni imela prave družbe ali somišljenikov, s katerimi bi lahko načrtovala nove poti, imela pa je občutek krivde, ker je soprogu zaprla karierno pot na Dunaju. Vse to je pri njej povzročilo resno depresijo, dokler si ni 1. maja 1932, točno 24 let po smrti svojega sina, v Ljubljani vzela življenja.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Vsak prihod Francozov v naše kraje je za Cerkev pomenil šok. Iz strahu pred Francozi so Blejske oblasti 30. 3. 1813 odpeljale vse čolne z jezera in tako Francozom onemogočile dostop na otok, kjer naj bi bila cenitev za razprodajo dragocenosti ukinjene božje poti.

V Radovljici se je 31. 3. 1853 rodil časnikar Fran Hlavka (Hlafka). Gimnazijo je obiskoval v Kranju. Bil je sodelavec Slovenskega naroda. Nekaj časa je nadomeščal bolnega Jurčiča.

V Kamniku se je 5. 4. 1689 rodil knjižničar, pisatelj, redovnik in teolog Žiga Škerpin. Bil je ustanovitelj ljubljanske frančiškanske knjižnice. Na Kranjskem je utemeljil pouk tehničnih ved za potrebe pouka tehnike.

V Dolenjih Lazih se je 5. 4. 1916 rodila redovnica, strokovna učiteljica Marija llc. Od leta 1987 je živela na Brezjah. Sama ali s sodelavkami je izdala več knjig kuharskih receptov. Po sestri Izabeli Gosak je leta 1980 prevzela skrb za enciklopedično Slovensko kuharico Felicite Kalinšek.