Koroške romarske poti

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 14. avgust 2020 / 13:19  

Mislim, da je pisanje o romarskih poteh na Koroškem kar pravšnja tema pred jutrišnjim praznikom velikega šmarna. Še posebej zato, ker jih večina poteka po ozemlju, na katerem živijo Slovenci. Ker v številnih cerkvah še visijo na stenah slike postaj križevega pota in so na ogled bandera s slovenskimi napisi, oltarji pa so prekriti s prti s slovensko besedo, je to tudi za romarja, ki vstopi v božji hram, znak, da tu živijo tudi Slovenci.

Koroška je prepletena z romarskimi potmi. Nekatere od njih segajo tudi k nam, v Slovenijo. Taki sta na primer 190 kilometrov dolga Benediktova pot in 800 kilometrov dolga Emina oziroma Hemina pot. Benediktova pot se začenja v kraju Spittal am Phyrn v Zgornji Avstriji in poteka po poti, po kateri so šli leta 1809 benediktinski menihi na Koroško. Pot povezuje benediktinske samostane v treh avstrijskih zveznih deželah. Leta 2011 je bila z Gornjim Gradom vanjo vključena tudi Slovenija. Precej daljša in starejša Emina ali Hemina pot je začela nastajati v začetku 17. stoletja iz tako imenovane »kranjske poti«, po kateri so hodili romarji iz različnih smeri, iz Slovenije iz Kozjanskega, iz Svete Ane pod Ljubeljem in iz Črne na Koroškem na svetničin grob v Krko (Gurk) na Koroškem.

Slovencem zelo blizu je Marijina pot, dolga 266 kilometrov, ki jo svetujejo prehoditi v desetih etapah. Začenja se v Maria Rojach v Labotski dolini v kraju Maria Lugau in Lesni dolini. Postaje te poti so večinoma najbolj znane Marijine cerkve na Koroškem, tudi najstarejša med njimi v Gospe Sveti in na otoku v Vrbskem jezeru (Maria Woerth). Med bolj znanimi koroškimi romarskimi potmi je tudi univerzalna Jakobova pot. Njen koroški del poteka večinoma ob Dravi in se nad njenim izvirom na Tirolskem priključi na glavno srednjeevropsko žilo te poti. Jakobov romar med hojo obišče najbolj znane cerkve, posvečene svetemu Jakobu, na primer v Klopinju, v Galiciji, v Šentjakobu v Rožu, v Špitalu … Med iskanjem podatkov o koroških romarskih poteh sem naletel na primer na »romarsko pot knjige«, ki povezuje kraje, povezane s potjo preganjanih protestantskih knjig in njihovih piscev na varno, in na pot škofa Pavliča v Žihpolju (Maria Saal) in okolici, kjer je bil ta celovški škof slovenskega rodu rojen. O njih bo vredno pisati posebej.