Ministrica Alenka Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik sta si v sredo skupaj z vodjem blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrejem Avsenekom in gozdarjem Petrom Čadežem ogledala posledice vetroloma na območju Rudne doline v okolici Biatlonskega centra na Pokljuki. Tam je bila tokrat tudi največja koncentracija vetroloma na območju blejske enote, padlo je okoli tisoč kubičnih metrov drevja.

Vetrolom povečal nevarnost lubadarja

Na območju Bohinja so bili v nedeljskem neurju najbolj prizadeti gozdovi, zato sta si ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik skupaj z gozdarji ogledala stanje na Pokljuki.

Bohinj – Občino Bohinj sta v sredo obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik. Kot je povedala ministrica, je bil osnovni namen obiska pregledati območja, ki jih je prizadelo zadnje neurje, z zbranimi celovitimi informacijami pa bodo lahko presodili, kako bi država prizadetim območjem priskočila na pomoč – bodisi z evropskimi sredstvi ali pa s kakšno obliko državne pomoči, morda tudi preko interventnega zakona.

V Bohinju jih je sprejela podžupanja Monika Ravnik, ki je ministrico in njeno ekipo najprej seznanila s škodo po nedeljskem neurju, pa tudi s splošnim stanjem na področju kmetijstva v občini. Zadnje hujše neurje sicer na območju bohinjske občine razen v gozdovih večje škode ni povzročilo. Kot je povedala bohinjska podžupanja, se s tako močnim vetrom v Bohinju srečajo najmanj na vsaki dve leti, zato so ga vajeni. Tokrat so bohinjski gasilci zabeležili šest primerov podrtih dreves na dvorišče in en primer podrtega drevesa na objekt. Na petih stanovanjskih objektih je veter odkril del strehe, uničen pa je bil tudi kozolec.

Kot je pojasnil vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek, je veter v nedeljo na njihovem območju podrl za osem tisoč kubičnih metrov dreves, od tega pet tisoč kubičnih metrov na Pokljuki.

Na Pokljuki je veter podrl starejše smrekove sestoje, ki jih je že pred neurjem prizadel lubadar in so bili zaradi tega nestabilni. Preostanek podrtih dreves je razpršen po širšem območju Bohinja, Jelovice in Karavank, je pojasnil Avsenek.

Nujna je hitra sanacija

»Naši gozdovi so še vedno ogroženi, saj je lubadar na zelo visokem nivoju, vsa dodatna podrta drevesa pa predstavljajo novo hrano, na kateri se bo lahko razmnožil za naslednje leto,« je pojasnil Avsenek in opozoril, da je zato ključno podrto drevje čim prej sanirati, ga še pred zimo pospraviti in s tem preprečiti nadaljnje širjenje lubadarja.

Problem je slaba dostopnost

Ob tej priložnosti je ministrici predstavil tudi celotno problematiko lubadarja, s katero se na blejski območni enoti Zavoda za gozdove soočajo zadnjih pet let. »Ogromne probleme imamo predvsem z majhnimi lastniki, ki niso sposobni sami izvajati del v gozdovih,« je opozoril Avsenek in dodal, da so dodatna težava tudi slaba dostopnost prizadetih gozdov, zato poškodovanega drevja ne uspejo pravočasno odstraniti. Avsenek je prepričan, da bi bil na tem področju nujen sistemski premik oziroma sprememba zakonodaje.

Sanacija namesto gojitve

Hkrati je ministrici predstavil tudi problematiko same Pokljuke, kjer vsakoletni vetrolomi predstavljajo strokoven problem, saj praktično celoten možni posek podre že veter, namesto da bi izvajali strokovno sečnjo, ki bi predstavljala tudi gojitveni ukrep. »Takšne ujme, kot je bila v nedeljo, imamo mi praktično vsako leto. Vetrolomi in pozimi snegolomi so postali taka stalnica, da delamo samo še to in da nekega načrtnega gospodarjenja žal ni več,« je opozoril.

Pojasnil je še, da je značilnost zdaj že vsakoletnih vetrolomov na Pokljuki, kakršen je bil tudi nedeljski, da na vrzelih golih površin, nastalih zaradi preteklih sanitarnih sečenj, robno padajo odrasli smrekovi sestoji. »Količina je običajno odvisna od moči in smeri vetra. Zanimivo je, da so nam pred desetletji drevje podirali severni vetrovi, sedaj pa zahodni do jugozahodni.«

Premalo denarja za gozdne prometnice

Ob tem je Avsenek izpostavil še problem vzdrževanja in gradnje gozdnih prometnic, za katere bo prihodnje leto zaradi predvidenega zmanjšanja davčne osnove iz katastrskega dohodka v luči protikoronskih ukrepov pol manj sredstev. Katastrski dohodek je namreč osnova za odmero pristojbine za gozdne ceste, ki naj bi se tako v prihodnjem letu prepolovila. Na tem območju bi tako namesto dosedanjih 300 tisoč prejeli 150 tisoč evrov, ob tem, da je samo nedeljsko neurje na gozdnih prometnicah povzročilo za okoli 140 tisoč evrov škode. »Na to smo opozorili ministrstvo in rečeno nam je bilo, da bo sprejet dodatni ukrep, da do zmanjšanja teh sredstev ne bo prišlo,« je bil zadovoljen Avsenek.

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

zmerno oblačno
vlažnost: 58 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

2/14

petek

3/17

sobota

4/22

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Cerklje, 26. april 2024

Pri Hribarju doma

GLASBA / Kamnik, 26. april 2024

Posebna glasbena izkušnja

PRIREDITVE / Zgornja Sorica, 26. april 2024

Odkritje spominske plošče

IZLETI / Šenčur, 27. april 2024

Bevkov vrh, Ermanovec

PRIREDITVE / Kranj, 27. april 2024

Tradicionalno peš romanje na Brezje

RAZSTAVE / Cerklje, 29. april 2024

Razstava ročnih del

IZLETI / Stari vrh, 30. april 2024

Pomladni pohod

PRIREDITVE / Železniki, 30. april 2024

Pridi po nagelj

 

 
 

 

 
 
 

Še pet županov podprlo Kranj / 18:04, 25. april

Glede na nekajletno padajočo nataliteto prebivalstva bi jeseniška bolnica z manjšo širitvijo zadoščala za celo Gorenjsko. Tudi izobraževalni...

Izračun ogljičnega odtisa / 17:54, 25. april

Slovenija je redko poseljena država. Naša dva milijona prebivalcev proti osmim milijardam prebivalcev kolikor jih je zdaj na našem planetu n...

Še pet županov podprlo Kranj / 14:02, 23. april

Upoštevajte kasnejšo nadgradjo, dogradnjo bolnice čez par let, da bo dovolj zemlje, ne da bi bila slučajno tako utesnjena med stavbami, kot je jeseniška bolnica.

V Kranj in Škofjo Loko so se vrnila električna kolesa / 13:57, 23. april

Nisem uporabnik mestnih koles, se mi pa zdi v redu, da jih je možno uporabljati. Ker vidim kar veliko ljudi, ki se prevažajo z njimi. Ne zdi...

Lekarna Planina II v večjih prostorih / 13:40, 23. april

Ali ni Supernova na Planini 1 ?

Kako izbrati rabljeno vozilo v Sloveniji – nasveti in napotki / 13:35, 23. april

Servisna knjižica ni vse. Sam recimo redno delam stalno vse servise, vse napake sproti odpravlja mehanik, ker vem, da je brezhiben avto vare...

Tudi družinski zdravniki v Sloveniji imamo dovolj / 08:02, 23. april

Imate prav, gospe in gospodje zdravniki. Obveščam vas, da vas že sedaj ni nikjer. Pravite, da oskrbite približno 50 bolnikov na dan. Se prav...