Razgleden plezalni turn

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 4. november 2020 / 23:46  

Kušpergarjev turn (750 m n. m.) – Turn v Dolžanovi soteski, ki je kot turistična, naravna znamenitost priljubljena predvsem pri športnih plezalcih, saj je izjemno lepo urejeno in priljubljeno plezališče. Turn, ki je dostopen tudi po »normalni« poti.

Dovžanova soteska je priljubljeno plezališče, ki je s ceste, ki teče skozi ozko sotesko, pravzaprav nevidno. Opazimo številke turne in stebre, kar daje slutiti, da so tam tudi plezalne smeri. Prve težje smeri so bile tukaj preplezane leta 1979. Težavnost smeri je za vse: od začetnikov do vrhunskih plezalcev. Danes bomo obiskali enega od turnov, preko katerega potekajo plezalne smeri. Mi ga bomo dosegli po neoznačeni stezici, ki pelje mimo partizanske tehnike Kokrškega odreda.

Skozi Tržič nadaljujemo v smeri Dovžanove soteske. Za Tržičem je vas Čadovlje, ko pa pred seboj zagledamo tunel skozi naravno skalo v Dovžanovi soteski, je na desni strani tudi manjše parkirišče, kjer lahko parkiramo. Če je parkirišče zasedeno, lahko parkiramo malce nižje na levi strani cestišča, kjer je info točka, ali pa se zapeljemo skozi tunel in parkiramo na večjem urejenem parkirišču na desni strani ceste.

Ob parkirišču pri predoru so informativne table o zgodovini tunela, ki ga je leta 1895 dal zgraditi baron Born in s cesto povezal Jelendol s Tržičem. Ob parkirišču so stopnice, ki so del učne poti, po kateri tudi začnemo vzpon. Malce višje dosežemo kolovoz, ob katerem so informacijske table učne poti. Na prvem razpotju kolovoza nadaljujemo levo (desni kolovoz višje preči hudournik!), pokažejo se Kušpergarjevi turni, sploh izrazit je tisti, ki ima na vrhu križ, A ta ni naš cilj! Kljub temu da gre na tem mestu levo lepši kolovoz, mi zavijemo desno na slabšega. Razpotje ni nič označeno. Strmo se vzpnemo po nič kaj lepem kolovozu, opazimo celo nekakšne oznake in na naslednjem kolovozu gremo levo, kar je tudi označeno. Pot se približa pečinam in je ponekod precej težko sledljiva. Držimo se pečin, hodimo prečno, skoraj po ravnem. Pred seboj hitro zagledamo rekonstrukcijo partizanske tehnike Kokrškega odreda. Na Gorenjskem so takšne tiskarne začele nastajati 1942. leta. Tiskale so predvsem propagandni material in oddajale radijska poročila. Partizanski tisk je bil izredno pomemben v boju proti okupatorju in njegovi uničevalni, raznarodovalni politiki. Omenjene tiskarne okupator nikoli ni odkril.

Stezi sledimo v isti, prečni smeri, malce se spustimo, nato se ponovno vzpnemo do vznožja pečin, ko sledi strm vzpon in opazimo celo nekaj zanimivih, obledelih markacij. Vzpenjamo se prečno v levo. Pobočje, ki ga prečimo, je strmo, po dežju nevarno za zdrs. Pot je slabo vidna oz. težje sledljiva. Na nekakšnem sedelcu se pot razcepi. Naša pot bo zavila levo, strmo navzgor. Vzpenjali se bomo na enega od Kušpergarjevih turnov. Težje sledljiva pot bi naravnost pripeljala do kmetije Kušpergar.

Ko premagamo strmino, nas do vrha s klopjo in vpisno skrinjico loči le še nekaj korakov po ozkem in izpostavljenem grebenu.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Če imamo kanček sreče, bomo ob poti morda opazili možica, ki označuje eno od sestopnih poti, ki nas pripelje na tisti levi krak razpotja, kjer smo mi prej šli desno. Nekaj opazovanja je potrebnega, sicer pa sestopimo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 750 m
Višinska razlika: 250 m
Trajanje: 1 ura in 30 min
Zahtevnost: 3 / 5 (orientacija)