Vse več hospitaliziranih, večji delež angleškega seva

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / četrtek, 1. april 2021 / 13:58  

Včeraj so v državi potrdili 1335 novih okužb, hospitaliziranih je 518 covidnih bolnikov. Sedemdnevno povprečje okužb je nad tisoč, vzpenja se tudi delež okuženih z angleško različico virusa.

Ljubljana – Ob včeraj opravljenih 5622 PCR-testih so potrdili 1335 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov testov je bil 23,7-odstoten. Opravili so tudi 21.834 hitrih antigenskih testov. Na širšem Gorenjskem so po številu okužb izstopale občine: Kranj s 40 okužbami, Jesenice s 27 in Kamnik z 20 okužbami.

Hospitaliziranih je danes 518 covidnih bolnikov, kar je 18 več kot včeraj. Na intenzivni negi se jih zdravi 108, trije manj kot včeraj. Število sprejemov v bolnišnice se povečuje, je na dopoldanski novinarski konferenci opozorila vladna govorka Maja Bratuša. Na novo je bilo včeraj sprejetih 59 covidnih bolnikov, odpuščenih pa 34. Umrlo jih je sedem.

Sedemdnevno povprečje okužb na državni ravni je višje kot včeraj in po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje danes znaša 1022. Tudi 14- in 7-dnevna incidenca obolelih na sto tisoč prebivalcev ostajata visoki.

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) mag. Tjaša Žohar Čretnik je na novinarski konferenci povedala, da so do zdaj pri nas potrdili 745 primerov angleške različice virusa. Delež angleške različice se še naprej vzpenja in predstavlja že skoraj polovico vseh izolatov koronavirusa (tudi na Gorenjskem), ki jim sledijo od novega leta dalje. Južnoafriška in brazilska različica, pri katerih so potrdili posamezne primere, se ne širita naprej. Do zdaj so ugotovili štirideset različic virusa v 4263 sekvencioniranih vzorcih. Odkrili so tudi mutacijo pri nas prevladujoče različice B.1.258.17, ki so jo za zdaj potrdili samo v Sloveniji (64 primerov, od tega devet na Gorenjskem) in v Avstriji. O tem raziskave še potekajo, za zdaj poznajo samo število in lastnosti mutacije tega virusa. Kot je dejala Žohar Črtenikova, gre za njegovo večjo infektivnost.

Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan pa je pojasnil ključne razlike med drugim in tretjim valom epidemije in zakaj je zdaj treba ukrepati. Po projekciji instituta glede na včeraj potrjenih 1335 okužb s koronavirusom s PCR-testi jih bo od tega števila približno osemdeset hospitaliziranih, od tega jih bo okrog dvajset potrebovalo intenzivno terapijo in žal jih bo verjetno med 10 in 15 umrlo.

Dr. Cizelj je pojasnil, da 1335 okužb na dan pomeni ena na minuto. »Ocenjujemo, da so poleg vsakega s potrjeno okužbo še dva do trije taki, ki niso prišli na testiranje in niti ne vedo, da so okuženi, in virus prenašajo naprej.« Vsak dan lahko torej pričakujemo med štiri in pet tisoč okužb.

V drugem valu epidemije v oktobru so okužbe naraščale izjemno hitro, v tednu dni smo s petsto hospitaliziranih prišli na tisoč. »Podvojili smo število v enem tednu. Če ne bi bilo ukrepov sredi oktobra, se ne bi ustavili pri 1300 ljudi v bolnišnici, ampak bi šli na dva tisoč tretji teden, štiri tisoč četrti teden. Toliko o tem, zakaj so bili ukrepi tedaj dobri,« je pojasnil dr. Cizelj. Januarja, februarja se je pokazal lep upad, ki je število v bolnišnicah spravil na petsto in manj in bi se še nadaljeval, če se ne bi pojavila angleška različica virusa, je dejal dr. Cizlej in dodal, da tretji val epidemije generira izključno angleška različica.

Za zaviranje oziroma obvladovanje epidemije smo imeli na začetku drugega vala samo samozaščitno obnašanje in ukrepe.

V tem trenutku samozaščitno obnašanje in ukrepi k obvladovanju epidemije prispevajo približno polovico, tretjino prekuženost in približno deset odstotkov precepljenost, je ponazoril dr. Cizelj. »Večji delež angleške različice nas spravi v situacijo, ko naši ukrepi, prekuženost in precepljenost niso dovolj za obvladovanje epidemije. Tretji val bo izzvenel ob približno istem času, ne glede na to, ali gremo v zaprtje ali ne. Ključni za to bosta precepljenost in prekuženost, ne toliko ukrepi. Lahko pa z ukrepi znižamo pritisk na bolnišnice za nekaj sto postelj.« Opozoril je še, da v enajstih dneh t. i. lock downa ne bomo videli razlike, šele ko bomo prišli ven iz njega, bomo »... lahko rekli, ali smo z njim uspeli ali ne. Žal je to ena teh značilnih zamud pri epidemiji, ko tisto, kar se dogaja danes, opazimo šele čez kakšen teden ali dva. Pri življenju posameznika pa je takrat lahko že veliko prepozno, da ukrepamo.«