Poklon babištvu in babicam

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. maj 2021 / 08:49  

Rozalija Rajgelj z Orehka pri Kranju je avtorica zanimive in ravno izdane knjige Babice v Kranju in okoliških vaseh pred letom 1950. »Da pa moje pisanje ne bi bilo suhoparno naštevanje imen in letnic, sem, kjer sem lahko, poiskala pričevalce o življenju in delu nekaterih babic, kajti zgodbe o njih so darila, ki jih starejši lahko podarjamo mlajšim,« je poudarila avtorica.

»Pričujoča knjiga osvetljuje ženske, babice, izvajalke babiške nege, ki so postavljale temelje babiške nege v Kranju in okolici do leta 1950. Naredi jih vidne, oprijemljive in žive. Kot je živo življenje, ki so mu babice priča ob porodu. In tudi naprej. Zato čestitke in zahvala za dragocene zapise, saj s takšnimi deli pridobivata tudi babiška stroka in sam poklic babice oz. babičarja,« je v uvodnem delu knjige Babice v Kranju in okoliških vaseh pred letom 1950 avtorice Rozalije Rajgelj zapisala Irena Krešič, sodelavka delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze).

Avtorica Rozalija Rajgelj, dekliško Bajc, je zaključila Srednjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani, smer pediatrija. Svojo mladost je preživela v Matenji vasi, vasici med Postojno in Prestrankom, po šolanju pa jo je ljubezen odpeljala v Kranj. Zaposlila se je v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj. Delo je opravljala najprej na porodniškem, kasneje na otroškem oddelku in nazadnje, vse do upokojitve, v ginekološki ambulanti. V BGP Kranj je spoznala delo babic, kar jo je pred dobrima dvema letoma navdihnilo k raziskovanju babiškega poklica še zlasti v času, ko porodnišnice, kot jih poznamo danes, še niso obstajale. »Istočasno sem v delu imela rodovnik svoje družine in sem ob pregledovanju starih knjig ugotovila, da je pri vsakem rojstvu vpisana babica. Prešinila me je misel, da gre za ženske, o katerih vse premalo vemo.«

Rozalija Rajgelj se je lotila sistematičnega pregledovanja babic po župnijah v Kranju in okolici do leta 1950. Zajela je Mavčiče, Kranj Šmartin, Besnico, Kranj, Predoslje, Naklo, Duplje, Šenčur, Cerklje, Šenturško Goro, Velesovo, Preddvor, Kokro, Jezersko, Trstenik, Goriče, Trboje in še nekaj sosednjih župnij (Kropa, Ovsiše, Kamna Gorica, Mošnje, Smlednik), da bi nazorno prikazala, kako velike teritorije so obiskovale nekatere babice. Knjige, starejše od sto let, je pregledovala v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, mlajše pa na Upravni enoti Kranj, v rojstnih matičnih knjigah območnih župnij, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enoti za Gorenjsko, ter na spletu in v knjižnicah. Posebno dragocena so bila pričevanja sorodnikov že pokojnih babic, opisani običaji zapisov v rojstno matično knjigo in pristojnosti babice. Prva pa ji je prišla v roke knjiga Babištvo na Loškem (pregled od začetkov do leta 2000) avtorja mag. Toneta Koširja, dr. med. »Ugotovila sem, da so nekatere babice, navedene v tej knjigi, svoje poslanstvo opravljale tudi širše – v župnijah, ki so predmet mojih zapisov,« je pojasnila Rajgljeva.

Na vprašanje, zakaj je opis babiškega poklica in babic predstavljen le do leta 1950, je avtorica pojasnila: »Takrat so porodnice že organizirano rojevale v ljubljanski porodnišnici in tudi v Kranju so pristopili h gradnji porodnišnice.«

V knjigi med drugim izvemo, da se je babištvo prenašalo z matere na hčerko, da je bil pogoj za opravljanje babištva, da je ženska že rodila, ker je to pomenilo, da ima izkušnjo, in da so bile mestne babice šolane, plačane ter z dekretom dodeljene, medtem ko so bile na podeželju babice večinoma nešolane, a so imele ravno tako veliko porodov, predvsem pa zaupanje ljudi, le da so namesto plačila dobile kak hlebec kruha, kokoš ... Praviloma so bile babice tiste, ki so otroka nesle h krstu. Če se je otrok rodil do večerne Ave Marije, so ga h krstu – zaradi visoke smrtnosti – nesli še tisti dan, če ne pa naslednji dan takoj zjutraj.

Knjiga Babice v Kranju in okoliških vaseh pred letom 1950 je izšla ob nedavnem mednarodnem dnevu babic. Izdajo so omogočili Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in babic Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske ter delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici – Zvezi. V branje bo tudi v Mestni knjižnici Kranj. »Moj cilj je bil postaviti spomenik ženskam, ki so svoje življenje posvetile babištvu. To niso bile samo babice za spremljanje poroda, ampak patronažne sestre, kot jih poznamo danes. Babice so se ukvarjale na primer tudi s težavami dojk, za kar imamo danes center za bolezni dojk. Bile so zeliščarke in so tudi na ta način poskušale pomagati ljudem. Šele ko je vse njihovo znanje izpuhtelo, so poklicale zdravnika. Osebno menim, da današnji sistem zdravstvene nege izvira prav iz babištva,« je poudarila Rozalija Rajgelj.