Aktualne razmere v Sloveniji

Besedilo: M. P.
Kategorija: Avtomobilizem / ponedeljek, 14. marec 2022 / 06:43  

Pogovarjali smo se z Zoranom Sodnikom, direktorjem AC Lovše in predsednikom Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev motornih vozil pri GZS.

Prodaja novih avtomobilov pada

V Sloveniji smo lani po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije registrirali 53.988 vozil, kar je sicer malenkostno več kot leto prej, pa še vedno bistveno manj kot v letu pred pandemijo. Zdi se, da je pomanjkanje polprevodnikov še bolj zavrlo proizvodnjo in prodajo osebnih avtomobilov kot epidemija sama, saj je pomanjkanje polprevodnikov plod več dejavnikov. Vojna v Ukrajini dodatno prinaša strah in negotovost, saj je spremenila proizvodne pogoje, dobavne verige ter cene energentov in surovin.

»Na dobavo avtomobilov se v povprečju čaka od tri do devet mesecev, odvisno od znamke in modela. Nove razmere lahko celo privedejo do tega, da določenih avtomobilov enostavno na trgu ne bo več. Več težav z dobavami imajo evropski proizvajalci, manj azijski. Vsekakor bodo avtomobili dražji in vsaj še nekaj časa težje dobavljivi,« pravi Zoran Sodnik, predsednik sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev (PTS) pri GZS. »Ocenjujem, da so cene novih avtomobilov že sedaj zaradi pomanjkanja oz. zastojev pri dobavah višje za od 10 do 15 odstotkov kar se na ceniku morda niti ne odraža, občutijo pa jih končni kupci, ker niso več deležni različnih popustov.«

Večja tveganja pri nakupu rabljenih vozil

Pomanjkanje in daljši dobavni roki za nove avtomobile so prinesli nadaljnjo rast cen avtomobilov, obenem pa vplivali tudi na dogajanje na trgu rabljenih vozil, pri katerih so cene v minulem letu prav tako poskočile za od 10 do 20 odstotkov. Poleg tega pa je zaradi manjše prodaje novih avtomobilov leta 2020 sedaj na trgu manko malo rabljenih vozil. Marsikatero rabljeno vozilo je precenjeno. Dobro ohranjen avto starosti dve ali tri leta drži ceno novega. Povečano povpraševanje pa prinaša tudi večja tveganja. Proda se vse, zato je zelo pomembno, da rabljen avto kupujete pri preverjenih trgovcih, ki avto temeljito pregledajo in nudijo garancijo. Nakup rabljenega avtomobila naj se začne s pregledom njegove zgodovine, za vpogled v dejansko stanje avtomobila pa naj ga temeljito pregledajo strokovnjaki v servisnih delavnicah.

Zavarovalnice brez pravega posluha.

Pandemija oz. kriza je odnose pooblaščenih trgovcev in serviserjev z zavarovalnicami postavila malo v ozadje. »Gre za dvoje, za zagotavljanje nadomestnih vozil za čas popravila in za dogovor o 'pošteni ceni' servisiranja, ki ga priznavajo zavarovalnice iz naslova škodnih pravic in odgovornosti,« pravi Sodnik. V Sekciji ocenjujejo, da je sodelovanje zgledno, želijo pa si, da bi jim zavarovalnice bolj prisluhnile. Pooblaščene servisne delavnice se namreč vse pogosteje srečujejo s tem, da skušajo zavarovalnice v primeru prometnih nesreč obveznost zagotavljanja nadomestnega vozila iz avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja nesreče prevaliti na servisno delavnico. V Sekciji so namreč prepričani, da lahko oškodovanec stroške nadomestnega vozila ali najema enakovrednega vozila uveljavlja že iz naslova osnovnega (AO) zavarovanja. Zahtevke oškodovancev cenilci pogosto zavrnejo z napotilom, naj nadomestno vozilo zagotovi servis. In kar je prav tako pomembno, pravica do najema nadomestnega vozila mora zajemati celotno obdobje, ki je potrebno za popravilo ali nakup drugega vozila.

Sodnik poudarja: »V Sekciji pooblaščenih trgovcev in serviserjev se moramo z Zavarovalnicami dogovoriti tudi o tako imenovani pošteni ceni servisne ure, ki je sedaj tudi do 50 petdeset in več nižja od uradnih cenikov, kot jo priznavajo zavarovalnice pooblaščenim servisom. To v praksi velikokrat pomeni, da se oškodovanci raje obračajo na servise, ki večkrat nimajo potrebnih kvalifikacij za to, da avto ohrani vse oblike tovarniških garancij.«

In za konec pogovora še vprašanje, ki zanima vsakega novega kupca: Kakšen avto naj si letos omisli? Električni avtomobili so še predragi, polnilna infrastruktura je skromna in nepopolna, avtomobili na klasični pogon pa nimajo več prave prihodnosti. V strategijah skoraj vseh avtomobilskih proizvajalcev je zaslediti, da po letu 2030 ne bo več klasičnih dizelskih ali bencinskih agregatov.

»Prihodnost bo v večini električna, to je gotovo, vendar močno dvomim, da bo čez deset let že vse pripravljeno. Svoje bo morala odigrati tudi država s subvencijami, ki se pri nas zadnja leta celo nižajo. Dokler bodo električna vozila večinoma odvisna od električnega omrežja, bo v primeru stoodstotne 'elektrifikacije', šlo tudi za bistveno večje potrebe po električni energiji, ki jo bomo težko zagotavljali v celoti. Končno menim, da kupcu v tem trenutku ni treba biti izbirčen pri izbiri avtomobila, pomembno je, kaj bo dobavljivo, avtomobili s klasičnimi pogoni imajo še vsaj 15 let perspektive,« zaključi Sodnik.