Birokracija duši delo v šolah

V aktivu ravnateljev, ki poleg kranjskih šol in vrtcev združuje tudi šole v Cerkljah, Naklem, Šenčurju, Preddvoru in Tržiču, opozarjajo na številne težave, s katerimi se v zadnjem času soočajo pri svojem delu, pri čemer v ospredje postavljajo predvsem kadrovsko in prostorsko stisko v šolah.

Kranj – Potem ko so na načet ugled učiteljskega poklica, pritiske zunanjih deležnikov in pričakovanja družbe v pismu opozorili ravnatelji nekaterih ljubljanskih šol, so se jih odločili podpreti tudi v aktivu ravnateljev več gorenjskih šol. Našteto namreč skupaj s številnimi pravnimi normami in predpisi, ki urejajo področje šolstva, hromi delo v šolah. »Ob vsem tem pa se v našem aktivu vse pogosteje pojavlja tudi prostorska stiska v nekaterih kranjskih šolah, kar skupaj s pomanjkanjem kadrov vodi v težave pri izvajanju s strani države predpisanega in plačanega programa,« je opozoril vodja aktiva Pavel Srečnik.

Za rešitev prostorskih težav jim po besedah Srečnika večkrat predlagajo recimo pouk z zamikom ali v izmenah. »Pri tem pozabljajo, da je to vezano tudi na šolske prevoze, zaposlene v kuhinji in druge kadre, ki bi morali biti poleg učiteljev prisotni v šolah. Tega kadra že zdaj primanjkuje, tako da si težko predstavljam, da bodo pripravljeni delati še v popoldanskem času.« Zaradi pomanjkanja voznikov vse težje izpeljejo tudi šolske ekskurzije, saj jim veliki prevozniki ne morejo več zagotoviti prevozov. »Po drugi strani pa je vse več ponudnikov, ki v šoli prepoznajo tržno nišo – vsi bi radi v šolah predavali, prodajali ...« Prav tako jim določene informacijske rešitve, ki jih ta čas uporabljajo v slovenskih šolah, zagotavljajo zasebna podjetja. Srečnik je prepričan, da bi tudi zaradi varstva podatkov moralo to zagotavljati pristojno ministrstvo. Zelo pereče pa postaja tudi pomanjkanje učiteljev. »Ena od ravnateljic znotraj našega aktiva je poleti objavila več kot osemdeset razpisov,« je nazoren Srečnik. Najtežje je dobiti učitelje za matematiko, fiziko in tehniko.

Strinjajo se tudi, da je potreben ponovni razmislek o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja, rezultati katerega bi postali delno merilo za vpis v srednjo šolo. »Vsi opažamo, da se ocene v zadnjem času, tudi pod pritiskom staršev, zvišujejo, zato je to lahko dobra povratna informacija o dejanskem znanju. Če se bo rezultat deloma upošteval pri vpisu v srednjo šolo, pa bodo učenci dodatno motivirani in bodo nacionalno preverjanje vzeli tudi bolj resno.«

Medtem ko so se ljubljanski ravnatelji zavzeli še za omejitev vpliva in vmešavanja staršev v strokovno delo ter ukinitev anonimnih prijav na inšpektorat, pa Srečnik meni, da je anonimnost prijav vseeno treba zagotavljati, si pa želi, da bi se starši prej kot na inšpektorat, na katerega se danes obračajo tudi s povsem banalnimi pritožbami, najprej obrnili na učitelja ali razrednika in poskušali najprej na ta način iskati rešitev. »Vsi imamo namreč isti cilj: usposobiti otroka za samostojnost, odgovornost, vztrajnost. Zato bi si skupaj morali prizadevati za ta cilj, ne da smo na dveh bregovih.« Za to pa je potrebna argumentirana komunikacija z vsemi deležniki, ki lahko prispevajo k razvoju šole, je prepričan. »Pomembno je spoštovanje in zaupanje ter družbeno priznanje in ustrezno vrednotenje pedagoškega dela,« se strinja z ljubljanskimi kolegi.