Svetovni dan razmišljanja

Mislim, torej sem (latinsko: Cogito, ergo sum) francoskega filozofa Renéja Descartesa je eden najbolj znanih rekov v zgodovini filozofske misli in je slovesu primerno v različnih kontekstih tudi pogosto citiran. V svoj aktualni nastop ga na primer vključuje primorski igralec, kantavtor in pripovedovalec življenjskih resnic Iztok Mlakar, ki reku v duhovitem tonu oporeka. In sicer: ako drži, če misliš, torej si, potem velja tudi – če ne misliš, torej nisi. Na tem mestu pa – ob pogledu na svet, v katerem živimo – ugotavlja, da danes tisti, ki ne mislijo, še kako so. In vedno več jih je.

Imamo torej težavo. Kako spodbuditi ljudi, da bi več mislili, razmišljali in bi s tem pamet, ne glede na to, koliko jo kdo izmed nas ima, tudi pravilno v skupno dobro uporabljali? Za začetek predlagam, da se 7. november razglasi za svetovni dan razmišljanja. Dan je kljub doslej že 173 različnim svetovnim dnevom (na kakšen datum jih pade tudi več), kot jih je s posebnimi resolucijami zavedenih pri OZN, še vedno prost, torej brez »konkurence«. Zakaj svetovni dan razmišljanja? Glavni namen in cilj tovrstnih dnevov je ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper težavo, na katero se praznik navezuje.

Ena od pomembnih osnov za razmišljanje je tudi branje, težava pa je, kot sporočajo številne raziskave, da vedno manj beremo. Po tem, ko je pametni telefon, ki ga večina ljudi uporablja po več ur na dan, postal glavno gorivo za polnjenje možganov z informacijami, nam zmanjkuje časa in morda tudi volje za razmišljanje in branje v pravem pomenu besede. Različne vsebine se hitro menjavajo na zaslonu, zaznavamo jih hipno, površinsko, ne da bi o prebranem in videnem resneje razmislili. Pravzaprav globljega razumevanja in več miselne širine od nas niti ne zahtevajo.

Ena od poti k več razmišljanja je bila nakazana na Frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je Slovenija kot gostja predstavila Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni. Podprli so ga mnogi, tudi znana kanadska pisateljica Margaret Atwood, ki je svoje strinjanje komentirala tudi z besedami: »Branje nas uči, kako razmišljati in kako sprejemati najboljše odločitve, ki temeljijo na našem razmišljanju. Branje nam pomaga razumeti, da obstaja veliko vrst ljudi in veliko različnih osebnosti. Tako lahko razumemo, zakaj ljudje, mi sami in politiki, ravnajo in verjamejo tako, kot ravnajo in verjamejo.«

Le s poglobljenim branjem in razmišljanjem vseh nas bo v svetu prevladala moč argumenta, in ne argument moči, ki smo mu na različnih področjih življenja priča vsak dan. Zato svetovni dan razmišljanja.