Slovenija v nakup šestih helikopterjev

Najmodernejši helikopterji za vojsko

Ministra za obrambo Slovenije in Italije Marjan Šarec in Guido Crosetto sta v torek podpisala dogovor o nakupu šestih večnamenskih helikopterjev AW139M proizvajalca Leonardo po modelu vlada vladi. Helikopterji bodo namenjeni v podporo delovanju enot Slovenske vojske in v sistemu zaščite in reševanja. Vrednost nakupa brez DDV je 188,3 milijona evrov, pri čemer znesek vključuje tudi stroške certifikacije italijanskega vojaškega letalskega organa. Letni stroški upravljanja projekta italijanskega obrambnega ministrstva pa znašajo 425.449 evrov, so sporočili z obrambnega ministrstva. Kot so še navedli, bo imela Slovenska vojska po novem na voljo najmodernejši helikopter, narejen po zadnjih varnostnih standardih. Helikopter je zelo zmogljiv, hiter in prostoren, v njem je prostora za do 15 potnikov. Vsi helikopterji bodo imeli tudi možnost montaže modula MEDEVAC/HNMP, ki bo izdelan po meri ter primeren za instrumente in opremo zdravstvenih ekip. »Helikopter AW139M je zelo primeren za izvajanje nalog iskanja in reševanja, med katere pri nas spada tudi gorsko reševanje. Uporaben je tudi za gašenje požarov, naenkrat lahko odvrže do 2000 litrov vode,« so poudarili.

Vmesno poročilo o financiranju strank

Državni zbor je v torek s 55 glasovi za in 15 proti sprejel vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, ki ugotavlja domnevno obvodno financiranje SDS preko medijev v lasti stranke. Poslanci so se sicer seznanili tudi s tajnim delom poročila. Preiskovalna komisija je v parlamentarno preiskavo vključila podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu sklepa, da omenjena podjetja delujejo kot obvodni računi največje opozicijske stranke in da gre torej za politični in poslovno-finančni projekt stranke SDS, je že v petek v predstavitvi vmesnega poročila poudarila zdaj že nekdanja predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek. Komisija bo ugotovljene sume kaznivih dejanj naznanila pristojnim organom, pozvala pa je tudi k spremembam zakonodaje. Vmesno poročilo so podprli tudi v poslanski skupini NSi, poslanec Aleksander Reberšek je v njenem imenu dejal, da »če bi narod vedel, kar se je dogajalo danes na zaprti seji, sem prepričan, da bi bila podpora določenim strankam drugačna«. Poslanec SDS Žan Mahnič pa je ugotovitve komisije označil za natolcevanja, ki »nimajo nobene veze s SDS«. Komisiji je očital tudi, da preiskuje zasebne osebe, kar je zloraba namena in komisije. Dodal je, da so se različne preiskovalne komisije že ukvarjale s tem, a v vseh teh letih niso dokazale ničesar oprijemljivega. SDS je ob tem vložil dopolnilo, s katerim predlaga širitev odrejene parlamentarne preiskave, a so ga vložili nepravilno, zato državni zbor o tem ne bo razpravljal in glasoval. Po predlogu SDS bi sicer preiskovali tudi domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda pred lanskimi parlamentarnimi volitvami.

Zdravnike zmotil interventni zakon

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je zaradi predloga interventnega zakona v zdravstvu zahteval urgenten sestanek z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. V nekaterih členih namreč vidijo napoved prisilnega dela zdravnikov, zato se želijo dogovoriti o umiku spornih določb interventnega zakona in tudi o realizaciji stavkovnih sporazumov. »Iz samega predloga zakona namreč jasno izhaja, da so razmere v javnem zdravstvu enako kritične, kot če bi bila epidemija, poplava ali neka druga naravna nesreča. Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je treba tudi plače v zdravstvu reševati izredno,« poudarjajo. Glede interventnega zakona pa so kritični do člena, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela. Med začasnimi ukrepi je predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev soglasja za delo pri drugem izvajalcu ter prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke. Po mnenju Fidesa iz tega izhaja, da namerava država reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, zato bo sledil zdravniški upor, so opozorili. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je že napovedala, da bodo sporni člen proučili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku.