Od dvojezičnosti do narečij

Mohorjeva družba v Celovcu, Gorenjski glas in Ljudska univerza Škofja Loka so zagnali široko paleto aktivnosti za oživitev jezikovnih in kulturnih vezi na obmejnem območju Slovenije in avstrijske Koroške.

Celovec – S projektom Lingua se partnerji odzivajo na aktualne izzive, hkrati želijo spodbuditi sodelovanje, prispevati k ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine, širiti zavedanje o njenem pomenu. Na Koroškem je velik izziv pomanjkanje dvojezičnega strokovno usposobljenega kadra v dvojezičnih vrtcih. »Če želimo ohraniti te vrtce, potrebujemo dodatno osebje, olajšati moramo pretok delovne sile,« je na predstavitvi aktivnosti poudaril direktor Mohorjeve družbe Karl Hren.

Mohorjeva družba bo jezikovne in medkulturne kompetence krepila skupaj z Ljudsko univerzo Škofja Loka, ki bo v sklopu triletnega čezmejnega projekta organizirala tečaje slovenščine in nemščine, tečaje na temo večjezičnosti in medkulturnosti, izvedla dve strokovni ekskurziji ter omogočila praktično usposabljanje za delo v dvojezičnem okolju. S tem bo po besedah direktorice Nine Triller Albreht dana možnost ne le za nadgradnjo znanja, pač pa tudi za izmenjavo izkušenj in njihov prenos v slovenske vrtce, v katere prihaja vedno več otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. »Želimo si, da se naše sodelovanje nadaljuje tudi po izteku projekta in da postane primer dobre prakse, ki se bo lahko širilo še v druge organizacije,« je dodala direktorica ljudske univerze. Za uspešno izvajanje dvojezične predšolske vzgoje bodo oblikovali tudi predlog smernic, kako zagotoviti sistemske rešitve.

Narečja

Gorenjski glas bo v sodelovanju z Mohorjevo družbo ozaveščal o bogastvu in raznolikosti jezikovne in kulturne dediščine. »Za nas je to že tretji čezmejni projekt. Začeli smo pred 15 leti s projektom Sosed/Nachbar, nadaljevali z literarnimi potmi, zdaj se bomo posvetili narečjem. V projekt vstopamo s svojo mrežo lokalnega tiska, izdajamo namreč okoli 30 prilog – revij, časopisov, od tega 25 lokalnih, ki jih prejemajo gospodinjstva v posameznih občinah. Naši novinarji so veliko na terenu, s sodelovanjem v tem projektu bodo raziskovali tudi narečja, predvidenih je okoli 200 člankov, pripravili bomo multimedijsko gradivo, ustvarili bomo bazo znanja na tem področju. Prepričana sem, da bomo ob tem našli še kakšne druge zanimive vezi,« je dejala direktorica Marija Volčjak. Svojo oceno je podkrepila z ugotovitvijo, kako podobni sta si ziljsko in poljansko narečje, kar gre pripisati naselitvi koroških Slovencev v Poljansko dolino v času freisinških škofov.

Ziljsko narečje je značilno za območje spodnje Ziljske doline v Avstriji, Kanalske doline v Italiji in Rateč, vendar ni več tako živo kot v preteklosti. Eden od ciljev projekta Lingua je razvoj digitalnega orodja za pretvorbo govora v besedilo. Pilotna rešitev bo po besedah Karla Hrena omogočala učenje in raziskovanje tega narečja, kasneje pa tudi drugih dialektov. Poleg tega najstarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem, ki je vodilni partner, načrtuje še nekatere druge aktivnosti za ohranitev ziljskega govora.

Izvedbo projekta v vrednosti 1,2 milijona evrov bosta v dobršni meri sofinancirala Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021–2027 in dežela Koroška.