Zdravnica ji je dejala, da je čudež

Na stopnišču stanovanjskega bloka v Kranju je v nedeljo popoldne glasno zaigrala harmonika. Obiskovalci so pozvonili na vratih Marije Modec, ki je ta dan praznovala stoti rojstni dan.

»Jaz in Prešeren sva glavna, rojena sva na isti dan – 3. december,« je v svoji dnevni sobi dejala stoletna Kranjčanka Marija Modec. Naj dodamo, da njen rojstni dan sovpada tudi s praznikom Mestne občine Kranj (MOK). V njenem imenu sta ji za visok jubilej prišla čestitat župan Matjaž Rakovec in podžupanja Manja Zorko ter ji ob tej priložnosti izročila častno listino MOK in šopek rož. Ta ni bil edini tisto popoldne, saj so za enega poskrbeli še Janez Zelnik, Marija Fliser in Vido Zupančič iz Medobčinskega društva invalidov Kranj, tretjega pa je prinesla Joži Ribnikar iz Rdečega križa Vodovodni stolp, ki je slavljenki čestitala in ji podarila torto tudi v imenu Krajevne skupnosti Vodovodni stolp.

Marija Modec se je rodila 3. decembra 1923. Mladost je preživela v Britofu, osnovno šolo je obiskovala v Predosljah, nato se je šolala na kranjski gimnaziji. »Vsak dan sem peš hodila iz Britofa in Kranj, tako da še danes vem, kakšna so imena po hišah na Primskovem,« je dejala. Zgodaj je spoznala svojega bodočega moža Karla; prvega otroka, sina Milana, je rodila že pri osemnajstih letih. Kasneje se jim je pridružila še hči Irena. Zaradi moževe službe, bil je oficir, se je družina kasneje selila po nekdanji Jugoslaviji; živeli so v Nišu, Zagrebu in Ljubljani, pred 56 leti pa so se vrnili v novo stanovanje v Kranju, v katerem biva še danes.

Marija še vedno polna življenjske energije, in kot smo ugotovili ob obisku, tudi precej zgovorna in hudomušna. »Zdravje mi še dobro služi. Pred kratkim sem bila na zdravniškem pregledu in zdravnica mi je po njem dejala, da sem čudež. Najbolj sem vesela, da je glava bistra in da me noge še toliko neso, da grem lahko vsak dan od doma in se z avtobusom kam odpeljem,« je povedala. Še vedno zelo rada bere. Trenutno zavzeto prebira knjige Ivana Sivca – prebrala je že 140 od njegovih 176 knjig. Čas ji zapolnjuje tudi branje časopisa, naročena je na Gorenjski glas. »Sem ga že odpovedala, a sem ga že po treh tednih spet naročila. Enostavno mi je manjkal,« je razložila Marija, ki ima zelo rada tudi morje, najraje pa Izolo, kamor že 41 let hodi v hotel Delfin.

Marija je vdova že dvajset let, poleg dveh otrok pa ji življenje s srečo zapolnjuje še pet vnukov, sedem pravnukov in dva prapravnuka.