Kdo bo plačal zeleni prehod

Zeleni prehod je v zadnjih letih redno v ospredju javnih politik in tudi »prvih strani« medijev. Zaveze EU k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov so smele. Tudi Slovenija se je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in drugih dokumentih zavezala k zmanjšanju emisij in zelenemu prehodu. Na eni strani tako iščemo obnovljive vire energije, na drugi se srečujemo s povečano porabo, ki jo prinašata elektrifikacija in razogljičenje družbe.

Trajnostni prehod je izziv za državo, elektrodistributerje in gospodarstvo, pa tudi za gospodinjstva. Marsikdo se je v zadnjem obdobju odločil za postavitev sončne elektrarne na streho. Vlog je celo toliko, da se vsi, ki to želijo, ne morejo priključiti. Raste tudi prodaja električnih avtomobilov, vse to pa zahteva investicije v elektrodistribucijska omrežja, ki se merijo v desetinah milijonov evrov.

Prihodnost je električna, je v pogovoru za Gorenjski glas pred meseci dejal predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon, ki kot neizbežno navaja dejstvo, da bo zelena elektrika bistveno dražja, kot je danes. To se bo poznalo tudi v denarnicah gospodinjskih odjemalcev.

V letošnjem letu nas tudi gospodinjske odjemalce električne energije čakajo precejšnje spremembe. S 1. julijem bomo začeli uporabljati nov način obračunavanja omrežnine, ki ga podrobneje predstavljamo v tej številki Gorenjskega glasa. Kot pravijo odločevalci, brez tega zeleni prehod ne bo možen. Sedanji dvotarifni sistem bo zamenjal kompleksnejši, ko bomo plačevali manj, ko bo omrežje manj obremenjeno, več pa ob urah in dnevih, ko bodo obremenitve višje. Sistem naj bi bil pravičnejši, saj bodo stroški višji za večje porabnike.

Na Agenciji za energijo zagotavljajo, da bo povprečen gospodinjski odjemalec tudi po novem sistemu ostal pri podobnih cenah oz. plačal celo malenkost manj kot lani, a bojazen vendarle ostaja. Skrbi še posebno tiste, ki so v zadnjem času z investicijo v toplotno črpalko, sončno elektrarno in morda tudi z nakupom električnega avtomobila najbolj poskrbeli za zmanjšanje lastnega ogljičnega odtisa in povečanje samooskrbe. Čeprav je s tem prispeval svoj del k zelenemu prehodu, pa takšen odjemalec omrežje obremeni bolj in po novem bo za to tudi plačal več.

O tem, ali je to pravično ali ne, ima verjetno vsak svoje mnenje, dejstvo pa ostaja: zeleni prehod nas bo stal, račun pa bomo konec koncev plačali porabniki oz. davkoplačevalci. Vprašanje je torej le, ali se bo splačalo oz. ali bodo vložki dali rezultate in prispevali k ohranjanju planeta.